Zadetki iskanja
Kamnarstvo
Prekmurski
bojováti -ǜjem nedov. bojevati se: prouti törki bojovati KOJ 1845, 59; pa bi tudi rad dale bojovao KOJ 1848, 99; neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46
bojovajóuči -a -e bojujoč se: szrecsno bojovajoucsi Napoleon KOJ 1848, 119; z-poganmi bojovajoucsega KOJ 1848, 58; z Svedmi na Nemskom bojovajoucsimi KOJ (1914), 138
bojovajóuči -a -e bojujoč se: szrecsno bojovajoucsi Napoleon KOJ 1848, 119; z-poganmi bojovajoucsega KOJ 1848, 58; z Svedmi na Nemskom bojovajoucsimi KOJ (1914), 138
SSKJ²
domíšljati -am nedov. (í)
1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti
2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo
1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti
2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo
- domíšljati se
s premišljanjem obnavljati v spominu; spominjati se: le polagoma se je domišljala vseh dogodkov; ta obraz sem že videl, se je domišljal
- domíšljati si
1. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: tale fant si preveč domišlja zaradi svojih uspehov; zastar. domišlja si na svojo bistroumnost / domišlja si, da vse ve
2. imeti kako namišljeno stvar za resnično: samo domišlja si, da je bolan; bolnik si domišlja, da je Napoleon
// misliti si, predstavljati si: najbrž ni vse tako, kakor si on domišlja; nikoli si nisem domišljal, da je ta kraj tako lep
SSKJ²
dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [dvorogəljnik] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑)
nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
Celotno geslo
ePravopis
Evgenija
Predlog
Evgenija samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
francoska cesarica
IZGOVOR: [eu̯génija], rodilnik [eu̯génije]
BESEDOTVORJE: Evgenijin
Celotno geslo
Frazemi
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
SSKJ²
kólikor vez. (ọ̑)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
- kólikor tóliko prisl.
izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Kamnarstvo
Celotno geslo
Kostelski
Prekmurski
nèzgovòren -rna -o prid. neizrečen, izreden: i nej prejdti nezgovorna dreszélnoszt KM 1783, 287; Oh nezgovorna miloſcsa predrága BKM 1789, 78; kaſzi ti mené ſztvoje nezgovorne dobroute obarvau TF 1715, 45; kai ſzi ti mené ſztvoie nezgovorne dobrote obarval ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje nezgovorne miloſcſe obaruval SM 1747, 47; ár je nyim Boug ſzvoje nezgovorne miloscse vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; Sztvoje nezgovorne velike miloſcse csákam BKM 1789, 162; Kráo nezgovorne zmo'snoſzti SŠ 1796, 47; Hválo ti dájemo za tvojo veliko i nezgovorno miloſcso KŠ 1771, 828; Proſzim te za ono nezgovorno 'saloſzt KM 1783, 81; idem Vnezgovorno diko BKM 1789, 403; idem Vnezgovorno diko SŠ 1796, 6; Napoleon vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; ali te Düjh ſze moli za náſz, znezgovornim zdihávanyem KŠ 1754, 182; da on nasse Duse obaruie od zla, od nezgovorni mok da oſzlobodi SM 1747, 84; kágdaſze mámo mi nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; zangyelmi ſzpejva nezgovorne peſzmi KŠ 1754, 273; Da bodem Szpejvo Lejpe nezgovorne peſzmi BKM 1789, 438
Prekmurski
odpostávlen -a -o prid. odstavljen: Náj prvo szo vszi trijé Pápe odpodztávleni KOJ 1848, 51; gde je Napoleon od Czaszarsztva odposztávlen KOJ 1848, 121
Prekmurski
odpràviti -právim dov.
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54
SSKJ²
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í)
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
- osvojèn -êna -o:
osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
Celotno geslo
ePravopis
Pij VII.
Predlog
Pija VII. tudi Pij Sedmi Pija Sedmega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ime papeža
IZGOVOR: [píj sêdmi], rodilnik [píja sêdmega]
Prekmurski
ponǘjati -am nedov. ponujati: Tomi bolvani vszo mogoucsnoszt ponüjati KOJ 1833, VII; Kinálni, ponüjam -ati AIN 1876, 65; miloscse ino tak zdaj 'ze Sz. Düjh ponuja KŠ 1754, 127; Zdáj Napoleon ponüja mir Kutuzovi KOJ 1848, 120; ponüjao nyim je pejneze KŠ 1771, 365; Roberta Károla, steroga nyim je Pápa ponüjao KOJ 1848, 43
ponǘjati se -am se ponujati se: liki ſzinom ſze vam ponüja Boug KŠ 1771, 694; Szkom ſze ti ponüja zdaj nebeszka dika KM 1783, 257; Stera sze krouto ponüja, sze po navádi zavr'se KOJ 1845, 35; Zato pipo naj tam vszáki vglavô potiszne, de sze neszrecsa zgoditi neponüja AI 1875, br. 1, 8; ar je Krisztus satana na lanc djáo, naj nasz nemore vgriziti, nego csi mo sze nyemi ponüjali KOJ 1845, 97
ponüjajóuči -a -e ponujajoč: vitezje, pridoucsi i gyezi ponüjajoucsi nyemi KŠ 1771, 252
ponǘjani -a -o ponujan: Da ſze cslovik ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Vész more szkrbeti na odajo ponüjano hráno i pitvino AIP 1876, br. 4, 2
ponǘjati se -am se ponujati se: liki ſzinom ſze vam ponüja Boug KŠ 1771, 694; Szkom ſze ti ponüja zdaj nebeszka dika KM 1783, 257; Stera sze krouto ponüja, sze po navádi zavr'se KOJ 1845, 35; Zato pipo naj tam vszáki vglavô potiszne, de sze neszrecsa zgoditi neponüja AI 1875, br. 1, 8; ar je Krisztus satana na lanc djáo, naj nasz nemore vgriziti, nego csi mo sze nyemi ponüjali KOJ 1845, 97
ponüjajóuči -a -e ponujajoč: vitezje, pridoucsi i gyezi ponüjajoucsi nyemi KŠ 1771, 252
ponǘjani -a -o ponujan: Da ſze cslovik ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Vész more szkrbeti na odajo ponüjano hráno i pitvino AIP 1876, br. 4, 2
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost