Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
upórnik -a m (ọ̑)
1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih
2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam
Pravopis
upórnik1 -a m, člov. (ọ̑) kmečki ~
upórnica -e ž, člov. (ọ̑)
upórničin -a -o (ọ̑)
Pravopis
upórnik2 -a m (ọ̑) elektr. vzporedni ~
Celotno geslo Sinonimni
upórnik -a m
1.
kdor sodeluje v uporupojmovnik
SINONIMI:
anarhist, ekspr. puntar, knj.izroč. rebel, zastar. rebelant, knj.izroč. vstajnik, zastar. vstaš
2.
ekspr. kdor (rad) izraža voljo ne ubogati kogapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. puntar, ekspr. upornež
Celotno geslo Etimološki
upọ̑rnik – glej -prẹ́ti, upȍr
Pleteršnik
upǫ̑rnik, m. der Widersetzliche, der Widerspenstige, Cig., Jan., C.; — der Rebell, nk.
Število zadetkov: 6