Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
abstrahȋrati – glej abstrȃkten
SSKJ²
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel
- abstráktno prisl.:
ne zna abstraktno misliti
Pravopis
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
abstrȃkten -tna prid.
Pleteršnik
SSKJ²
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
Celotno geslo
Etimološki
abstrȃktnost – glej abstrȃkten
Celotno geslo
Etimološki
abstrȃktum – glej abstrȃkten
SSKJ²
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Celotno geslo
Etimološki
atrákcija -e ž
Celotno geslo
eSSKJ
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]
- 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat
- 2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
SSKJ²
intelektualístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar
// nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično
knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar
// nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je intelektualistično
- intelektualístično prisl.:
intelektualistično obarvana romantika
SSKJ²
konkréten -tna -o prid., konkrétnejši (ẹ̑)
1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren; ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki; govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje
♦ ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; glasb. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; jezikosl. konkretni samostalniki
// nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten
2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta; konkreten predlog; konkretne naloge; odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče
1. s čuti zaznaven, predmeten, stvaren; ant. abstrakten: trditev je dokazal s konkretnimi podatki; govori o konkretnem svetu našega podeželja / konkretna oblika sodelovanja / v konkretnem primeru ne gre za to v tem, danem / konkretno mišljenje
♦ ekon. konkretno delo delo, s katerim se ustvarjajo uporabne vrednosti; glasb. konkretna glasba glasba, ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; jezikosl. konkretni samostalniki
// nazoren, jasen: govornikovo konkretno izražanje / to je pokazal na konkretnem primeru / pri pojasnjevanju je bil zelo konkreten
2. izdelan, izoblikovan: bil je brez konkretnega načrta; konkreten predlog; konkretne naloge; odgovarjal je na konkretna vprašanja / publ. zavzeti konkretno stališče
- konkrétno prisl.:
konkretno misliti; konkretno povej, koga misliš; sam.: izvedela ni nič konkretnega
Jezikovna
Pomensko razlikovanje: memorandum in sporazum
Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.
Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.
Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:
- pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.
SSKJ²
preabstrákten -tna -o prid. (ȃ)
preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno
preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno
SSKJ²
simból -a m (ọ̑)
1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak1, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli
// kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz
2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila
♦ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost
1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak1, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli
// kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz
2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila
♦ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost
Celotno geslo
Etimološki
simbọ̑l -a m
Jezikovna
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?
V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost