Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar]
    1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
    2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar
ETIMOLOGIJA: barva
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat]
    ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni
ETIMOLOGIJA: biserni
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]
    1. ki je v zvezi z biseri
      1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
      1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
    2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: biser
bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]
    1. bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni
      1.1. svetlejša barva polti
STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: bled
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]
    1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
      1.1. plodovi tega grma
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: čebela
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
čúj čújte medmet [čúj]
    1. neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij
FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ded
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
dráp dráp dráp pridevnik [dráp]
    ki je zelo svetlo rjave barve
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. drapp, prvotno ‛ki ima barvo surove volne’, k Drap ‛težka volnena tkanina’, prevzeto iz frc. drap < poznolat. drappus - več ...
GHz simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za gigahertz
hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]
    nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica
STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej hruška
kaméleon kaméleona in kameleón kameleóna samostalnik moškega spola [kaméleọn] in [kameleón]
    1. kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat. Chamaeleonidae
    2. ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico
    3. ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja
FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chamäleon in lat. chamaeleōn iz gr. khamailéōn iz khamaí ‛na zemlji, na tleh’ + léōn ‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta]
    1. sadno drevo z limoni podobnimi zelenimi plodovi; primerjaj lat. Citrus × aurantifolia
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
      1.2. barva, odtenek barve tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k limona
lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji]
    2. ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, sposobnost
STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: lisica
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Število zadetkov: 31