Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
Pleteršnik
dò (dodatek k slovarju), II. praef. (nam. praep.).
Prekmurski
do predl. z rod. do: do trétyega ino do ſtertoga pokoleinya TF 1715, 17; Zderſi me do koncza SM 1747, 58; vſze dni ſitka naſſega do ſze dobe SM 1747, 55; od dnéva do dnéva KŠ 1754, 12 b; od ſzevra do ſzuncsenoga ſzhoda KŠ 1754, 4b; Notri do tiſtoga dnéva KŠ 1771, 341; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
Celotno geslo Pohlin
do [do] predlog

do

Celotno geslo Hipolit
do predlog
Vorenc
do predl., F147, abusque, do tamkai; a calce ad initium, od konza noter do ṡazhetka; ad id tempus, do tega zhaſſa; adunum, vſi, do eniga; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; in, do, ut in crastinum, do jutri; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhivéti; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; pagatim, od vaſſi do vaſſi; penitus, cilú do konza; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit; tenus mare, do morjá; usque, do, noter; viritim, od moṡhá do moṡhá; prim. doleti, dozdaj 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
Svetokriški
do predl. I. z rod. do: do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II. s tož. do: od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.
Besedje16
do predl. ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Celotno geslo eSSKJ16
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust
Celotno geslo eSSKJ16
do2
GLEJ: da1
Celotno geslo Pohlin
do dna [do dnȁ] prislovna zveza

do konca, do dna

Celotno geslo Pohlin
do framenta [do framéntanepopoln podatek] prislovna zveza

popolnoma

Celotno geslo Pohlin
do kam [do kám] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Celotno geslo Pohlin
do kje [do kjẹ́nepopoln podatek] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

Besedje16
do konča gl. do, konec ♦ P: 1 (DAg 1585)
Celotno geslo Pohlin
do le-sem [do le-sȅm] prislovna zveza

do tod, do sem

Celotno geslo Pohlin
do le-tod [do le-tọ̑d] prislovna zveza

do tod, do sem

Celotno geslo Pohlin
do nekam [do nẹ́kam] prislovna zveza

do nekod

Celotno geslo Pohlin
do nekod [do nekọ̑d] prislovna zveza

do nekod

Celotno geslo Pohlin
do ondokaj [do ondọ̑kaj] prislovna zveza

do tam

Število zadetkov: 42