Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á neskl. pril.  prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
    ♦     lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
SSKJ
ábotnost -i ž (á) raba peša lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
SSKJ
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
SSKJ
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne
// redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
SNB
adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalín
    adrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
    urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
    adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
    šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
SNB
adútinja -e ž, člov. (ȗ)
ženska, zlasti športnica, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine; adutka: domača adutinja; glavna adutinja; Dekleta so boje pripeljala do polfinala, kjer se bijeta dvoboja dveh domačih adutinj proti dvema izzivalkama E (↑)adút
SSKJ
afinitéta -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
    // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
  2. 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
    ♦     geom. lastnost afino povezanih tvorb
SSKJ
agresíja -e ž (ȋ) vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvršiti agresijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo; fašistična agresija; biti žrtev agresije / gospodarska agresija
SNB
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
SSKJ
ákcija2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije
SSKJ
ákt -a m (ȃ) 
  1. 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe
    // spolni akt spolno občevanje
  2. 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
  3. 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
  4. 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
SSKJ
aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 
  1. 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem
    // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
  2. 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade
    ♦     ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
    aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
SSKJ
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
    ♦     kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
    // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
  2. 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati
SNB
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
SSKJ
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
SSKJ
algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
SSKJ
ali prisl.  
  1. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
  2. 2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
    // ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
    // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
SSKJ
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
SSKJ
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
SSKJ
ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost
Število zadetkov: 4478