dôlžen in dolžán dôlžna -o stil. -ó [dou̯žən; dou̯žan] prid. (ó ȃ ó)
1. ki še ni poravnan, plačan: plačati dolžno naročnino; vrniti dolžno vsoto
// v povedni rabi ki ima dolg: na vse strani je dolžen / dolžen mu je veliko vsoto; dolžen mu je za delo; dolžni ste mi najemnino za pol leta / hvala lepa za trud, koliko sem pa dolžen koliko vam moram plačati; polovico bom plačal takoj, ostalo pa ostanem dolžen; pren. družbi je bil dolžen za vzgojo
● pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil
2. ki se glede na zasluge pričakuje, zahteva: izkazujejo mu dolžno čast, spoštovanje; izreči komu dolžno priznanje
// v povedni rabi obvezan komu kaj izkazovati, storiti: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; dolžni ste nam pojasnilo o tem, kar se je zgodilo / vsi smo dolžni skrbeti za red pričakuje se od nas, moramo; dolžni smo, da mu pomagamo
3. obvezen, predpisan: določili so dolžni delež posamezne občine pri financiranju skupnih zadev
♦ pravn. dolžno pismo pisna obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; dolžni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; nujni delež
Zadetki iskanja
SSKJ²
Število zadetkov: 1
Dostopnost