V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?
Vorenc
bičovje s, F9, juncetum, -ti, tú meiſtu na katerim bizhovje, ali lozhek raſte; juncosus, -a, -um, polhen bizhovja; juncus, -ci, lozhovje, bizhovje; juncux, -ci, lozhovje, bizhovje; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; scirpiculum, -li, ena verſha, ena zainiza s'bizhovja; surpiculus, -li, ena is bizhovja zainiza; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta; teges, -gis, ena ſorta odeye is bizhovja, ali mozizhja nariena
Vorenc
boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje
Celotno geslo
NESSJ
Vorenc
fraj prisl., F3, caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu frai; parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy; solutè, frai, leidig
SSKJ²
fúnkija -e ž (ú)
vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija
vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija
Vorenc
gost prid., F26, acini, goſte jagode; addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti; condenṡare, goſtiti, goſtú ſturiti; condensus, -a, -um, goſt; conspiſsare, ṡgoſtiti, goſtù ſturiti; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; densare, goſtiti, goſtú ſturiti, ali délati; densere, goſtú delati; densi capilli, goſti laſſi; densus, -a, -um, goſt; expiſsare, goſtú ſturiti; maſsare, na kúp noſſiti, goſtú délati; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe, goſtú pogledanîe; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; opacus, -a, -um, ſénzhen, od goſtiga drevja temmán; pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury; perdensus, -a, -um, cilú goſt; praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú goſt; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; ſaltus, -ti, ena goſta hoſta; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtú narejati, ali narediti; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; spiſsus, -a, -um, goſt
- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
Vorenc
goščava ž, F8, condensio, goṡzhava; craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; densitas, goṡzhava; fructicatio, ṡraſtenîe ene goṡzhave; nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je goszhava; saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; spiſsitudo, goṡzhava; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
Celotno geslo
Etimološki
gȍzd gózda m,
Vorenc
Pleteršnik
SSKJ²
hósta -e ž (ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
họ̑sta -e ž
Pleteršnik
hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi (n. pr. zelje in fižol), Idrija-Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
hosta ž, F10, caedua ſylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti; incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati; palaris ſylva, hoſta ṡa kolle; saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta
Svetokriški
hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
Celotno geslo
Etimološki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 52
Dostopnost