afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; v šolah poučujejo v afrikanščini
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
SSKJ²
angléščina -e ž (ẹ̑)
angleški jezik: pasivno obvlada angleščino; prevajati iz angleščine; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika
angleški jezik: pasivno obvlada angleščino; prevajati iz angleščine; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika
SSKJ²
angléški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
- angléško prisl.:
govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
SSKJ²
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil; vsesplošno angležiti
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil; vsesplošno angležiti
SSKJ²
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃ) pog.
ameriška angleščina: angloamerikanščina je postala svetovni sporazumevalni jezik
ameriška angleščina: angloamerikanščina je postala svetovni sporazumevalni jezik
SSKJ²
anglofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik: anglofonske države
nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik: anglofonske države
SSKJ²
ánglosaksónski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na Anglosaksonce: anglosaksonski jezik
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: ekonomika anglosaksonskih dežel
nanašajoč se na Anglosaksonce: anglosaksonski jezik
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: ekonomika anglosaksonskih dežel
SSKJ²
arábski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združeni arabski emirati
● arabski gumi gumiarabikum
♦ mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združeni arabski emirati
● arabski gumi gumiarabikum
♦ mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
arhaizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
- arhaizíran -a -o:
arhaizirana podoba sodobnih mest
SSKJ²
árijec -jca m (á)
1. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
2. jezikosl., nekdaj kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev
1. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
2. jezikosl., nekdaj kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev
SSKJ²
arménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura
♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev
nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura
♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
babilónščina -e ž (ọ̑)
1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina
2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
1. babilonski jezik: asirščina in babilonščina
2. ekspr. nekaj nerazumljivega: njegovo govorjenje je bilo zame prava babilonščina
SSKJ²
barvít -a -o prid., barvítejši (ȋ)
1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina
2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba
1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina
2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba
- barvíto prisl.:
barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 38
- Naslednja »
Število zadetkov: 742
Dostopnost