Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dámski -a -o prid. (á) nanašajoč se na dame: damsko vedenje / damski čevlji, klobuki kakršne nosijo ženske
// damski krojač ki šiva ženske obleke
♦ šah. damska končnica končnica, v kateri igrata dve dami ali več dam
SSKJ
dodélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali
    ●     ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj
  2. 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal
  3. 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi
    dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba
SSKJ
flíka -e ž (í) nižje pog. krpa, zaplata: prišiti fliko; njegove hlače so že polne flik / krojač mi ni vrnil flik, ki so ostale od plašča ostankov blaga
// ekspr. za otroka se bo že še našla kakšna flika manjši kos še neuporabljenega blaga; pren. za hišo je imel majhno fliko (zemlje)
SSKJ
imeníten -tna -o prid., imenítnejši (ī) 
  1. 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
  2. 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
    // ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
    // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
  3. 3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
  4. 4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
  5. 5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
    imenítno 
    1. 1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
    2. 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik «naši so zmagali!» »Imenitno«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
SSKJ
izdelováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo
    // izdelovati analize, načrte
    ●     zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati
    // pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka
  3. 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
SSKJ
krojáč -a m (á) kdor se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem zlasti moških oblek: izučil se je za krojača / iti h krojaču; obleko ima pri krojaču / damski krojač ki šiva ženske obleke; modni krojač
SSKJ
krojáček -čka m (á) ekspr. manjšalnica od krojač: zgodba o krojačku
SSKJ
kŕpa -e ž (ŕ) 
  1. 1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj
    // kožna krpa
    // kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo; kuhinjska krpa; krpa za pomivanje posode
  2. 2. manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju: krojač je vrnil vse krpe; iz raznobarvnih krp narejena oblekica / od plašča je ostalo veliko krp
    // tak kos za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: prišiti krpo na rokav / prilepiti krpo na zračnico kos gume
    // ekspr. na obleki je bila krpa pri krpi obleka je bila zelo zakrpana
  3. 3. nav. ekspr. kar je po obliki podobno krpi: list je imel več krp / megla se je raztrgala na krpe; po njivah leži sneg v krpah
  4. 4. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: imeli so samo dve krpi zemlje; videla se je krpa neba / niti krpe svojega sveta nima prav nič; pren., knjiž. meglene krpe spominov
    ♦     bot. krpa del deljenega cvetnega ali zelenega lista; gozd. sejati na krpe sejati na manjše, med seboj ločene površine; med. pljučna krpa pljučni reženj
SSKJ
lotíti se in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. (ī ọ́; ī í) 
  1. 1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo; popravljanja se ni pravilno lotil
  2. 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega; lotili so se popravila strehe; nar. lotila se je pospravljati začela je; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala
    // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati; poželjivo se je lotil juhe; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi; spomladi se je zgodaj lotil vrta
  3. 3. napasti: trije so se ga lotili, pa jih je premagal; večjih živali se ta zver ne loti; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi
  4. 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen; lotil se ga je hud kašelj; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel
    // izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa
    ●     ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril
SSKJ
móden -dna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na modo:
  1. a) modni artikel, klobuk; modni kroji, vzorci; modna tkanina; modno oblačilo / modna barva, linija, oblika; modna novost
  2. b) modni krojač, ustvarjalec; modna risarka / modna industrija, trgovina
  3. c) ta pisatelj, ples je moden; modna beseda, fraza; modno geslo / publ. modna bolezen ne huda, a pogostna v kakem času
    ●     publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost
    ♦     obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo; modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi; modna brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni; modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil
    módno prisl.: modno krojena obleka; modno oblečena ženska
SSKJ
naročíti -ím dov., naróčil (ī í) 
  1. 1. izraziti željo, zahtevo
    1. a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pismeno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati
    2. b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo
    3. c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače
  2. 2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu
    ●     pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno
    naročíti se v zvezi z na  postati (stalni) odjemalec, kupec: naročiti se na časopis, revijo; na zbirko se lahko naročite vnaprej
    naročèn -êna -o: naročen film; biti naročen na časopis; naročen sem pri zdravniku; naročene knjige; naročeno blago; vreme je kakor naročeno; sam.: natakar je prinesel naročeno
SSKJ
poprijéti -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 
  1. 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči
    // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti
  2. 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo
    // začeti, navadno za kom
    1. a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli
    2. b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo
    poprijéti se nav. ekspr.  oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo
    // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja
    ●     star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač
SSKJ
postáti -stánem dov. (á ȃ) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi
  1. a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil
    // gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj
  2. b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu
    ●     bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal
    // izraža dosego
  3. a) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati
  4. b) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije
SSKJ
prenaredíti -ím dov., prenarédil (ī í) narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico
● star. sveta ne boš prenaredil spremenil
    prenaredíti se star.  spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo
    ●     star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti
    prenarejèn -êna -o: hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena
SSKJ
šíti šíjem nedov., šìl (í ȋ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije
    šít -a -o: šita usnjena žoga
SSKJ
šiváč -a m (á) slabš. krojač: šivači in krpači
SSKJ
šivánka -e ž (ȃ) podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke
● šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu početi kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno
SSKJ
šivánkar -ja m (ȃ) slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja
SSKJ
šivár -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
SSKJ
umériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. določiti in označiti merilne enote na merilnih pripravah: umeriti termometer / umeriti temperaturno lestvico
    // preveriti in uravnati točnost delovanja merilne priprave: umeriti barometer, tehtnico
  2. 2. ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa: krojač mu je umeril hlače / umeriti les za ostrešje / dal sem si umeriti nov suknjič sešiti
    // star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomeriti: umerila je več bluz, pa ji nobena ni bila prav
  3. 3. zastar. odmeriti, določiti: umeriti zemljišče / umeriti davek / usoda jim je umerila veliko zla
  4. 4. star. narediti po čem, prilagoditi čemu: igro je umeril po znani veseloigri / umeril je svoj korak z njenim
    // narediti, oblikovati: mizo je umeril za dvanajst ljudi / umeriti kaj po svojem okusu
    ●     šalj. pes mu je umeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. umeriti komu hlače natepsti ga; star. umeriti pot proti domu oditi
    umériti se zmotiti se v meri, pri merjenju: meri natančno, da se ne boš preveč umeril
    umérjen -a -o 
    1. 1. deležnik od umeriti: umerjen višinomer; umerjena obleka; lestvica je umerjena v odstotkih relativne vlažnosti; natančno umerjen
    2. 2. knjiž. obvladan, zadržan: umerjen človek / umerjen nastop; ima umerjen značaj; umerjene kretnje
      // zmeren: začel je padati umerjen dež / umerjeno podnebje / umerjena politika; prisl.: umerjeno hoditi; umerjeno zaigran
Število zadetkov: 21