Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
absorbènt -ênta m, snov. (ȅ é) Les je dober ~ |dobro vpija vlago|
SSKJ²
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; absorbirati znanje tujih jezikov; to delo ga je vsega absorbiralo
Up. umetnost
abúra -e ž
Gledališče
adresírati -am dov.
Celotno geslo Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Up. umetnost
afrormózija -e ž
Up. umetnost
ágba -e ž
Up. umetnost
ailántus -a m
Pravopis
Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
SSKJ²
akácijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
SSKJ²
akacijevína tudi akácijevina -e ž (í; á)
akacijev les:
Up. umetnost
akacijevína -e ž
Up. umetnost
akél -a m
Pleteršnik
àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
SSKJ²
akústičen -čna -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična
// glasb. nanašajoč se na proizvajanje zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustična oprema; akustično glasbilo / znani kitarist je igral z mnogimi vidnimi glasbeniki tradicionalne akustične glasbe; akustična zasedba
♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok
2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna
Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Up. umetnost
alóne -a m
Celotno geslo eSSKJ
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]
    lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
Terminološka
Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?
Število zadetkov: 2114