Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: arašid
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: beluš
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]
    1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo] ETIMOLOGIJA: česen
jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo] ETIMOLOGIJA: jak
kikiríkijev kikiríkijeva kikiríkijevo pridevnik [kikiríkijeu̯ kikiríkijeva kikiríkijevo] ETIMOLOGIJA: kikiriki
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]
    1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom
      1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
      1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
    2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: kruh
míšnica míšnice samostalnik ženskega spola [míšnica]
    1. past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišelovka
    2. ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišelovka
    3. dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišelovka
    4. starinsko arzenik
ETIMOLOGIJA: miš
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: očistiti
parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán]
    zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...
pínja pínje samostalnik ženskega spola [pínja]
    višja valjasta posoda s tlačilko za izdelovanje masla, navadno manjših količin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. pìgne ali star. it. pigna ‛lonec’ < lat. pīnea ‛borova’ iz pīnus ‛bor’ zaradi podobne oblike lonca in pinijevega storža - več ...
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]
    1. potresti z moko ali povaljati v moki
    2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz moka
príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc]
    1. iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti
      1.1. tak živalski organ, navadno telečji, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno - več ...
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín]
    1. bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov
      1.1. sladkor z dodatkom te snovi
    2. kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz vanilija
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
vaníljev vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik [vaníljeu̯ vaníljeva vaníljevo] ETIMOLOGIJA: vanilja
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerja
Število zadetkov: 21