Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.
Svetokriški
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
Svetokriški
bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.
Svetokriški
goslati nedov. pretepati: papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat nedol. (III, 62) ǀ kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſla goislat nedol. neusmilenu (III, 74) Pleteršnik navaja gọ̑slati ‛prügeln’, Striedter-Temps 1963: 126 pa po Kelemini iz štaj. narečij gojsláti poleg gosláti ‛plagen, martern’, verjetno ← bav. srvnem. *goiseln ‛bičati’ k srvnem. geisele ‛bič, gajžla’.
Svetokriški
grabec -bca m vrabec: s'lufta ſi je isvolil garlize, golobe, grabze tož. mn. (I/2, 207) Pleteršnik navaja grábec za goriš. govor.
Svetokriški
harina -e ž kljuse: Premislite de sheno, ali mosha vſeti, nej eno harino tož. ed., ali kojna kupiti, kateri zhe vam nedopadeio yh morite spet predati (V, 91) Pleteršnik navaja vzhštaj. harȅ, -ẹ́ta ‛konj, kljuse’.
Svetokriški
hiševanje -a s poslovanje: Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
Svetokriški
jocati nedov. tarnati: So vſij shalovali, inu jozali del. mn. m, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli (II, 154 s.) Pleteršnik navaja jọ̑cati ‛wehklagen’ le po Janezu Svetokriškem.
Svetokriški
kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.
Svetokriški
krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.
Svetokriški
ljudski -a prid. tuj: Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo  ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo  ̍ləski in  ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški.
Svetokriški
ljudški -a prid. tuj: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula, ohernjo triba, boge sijrote golufa, uduve pregajna, s' leshkem or. ed. s blagam obogatit hozhe, ali obene srezhe, inu shegna nima, ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti (I/1, 18) Zapisi kažejo na izgovarjavo  ̍ləški, ki jo Pleteršnik mavaja za goriš.; → ljudski.
Svetokriški
lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.
Svetokriški
nadavek -vka m davek: Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.
Svetokriški
ogrebeničati dov. grebati, tj. razmnožiti z grebenicami: jeſt jo bom okoppal s' matiko mojh pridih, ter ſe bom pofliſſal taiſto ogrebenzhat nedol. s' lepimi navuki, de bo slatku grosdje Svetih dell pernesla (V, 148) Pleteršnik ta glagol standardizira kot ogrebenčati in prevaja z ‛omikati’, vendar je iz navedenega sobesedila razvidno, da gre za metaforično uporabljen vinogradniški izraz, za dovršnik od grebeničáti ‛razmnoževati z grebenicami’, ki ga po Štreklju navaja Pleteršnik.
Svetokriški
oljičevina -e ž oljka: te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.
Svetokriški
opominati -am nedov. 1. opominjati: Maſhnik ga sazhne opominat nedol., de bi imel grevingo zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ jest vaſs danas opominam 1. ed., inu proſsim de bi imeli lepu, brumnu, inu bogabojezhe shivèti ǀ ta Modri Siroh naſs opomina 3. ed. de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio 3. mn. k' grevingi, inu k' spuvidi ǀ Opominaj vel. 2. ed. ta greshni folk, nej premiſli, de zhlovik je KaKor ena roſha ǀ taku vaſs je opominal del. ed. m ta Modri ǀ kakor nekadaj Iudith je opominala del. ed. ž k'tei Sueti, inu nuzni pokuri ǀ Tovarshij ſo ga sfarili, inu opominali del. mn. m 2. spominjati se, omenjati: De do vekoma bodo v'Nebeſſyh opominali del. mn. m letu kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru te Zerkve Možen bi bil tudi nastavek opominjati. Pleteršnik navaja opomínati ‛mahnen, ermahnen’ po Dalmatinu, Krelju in iz pkm. narečja, opomínjati pa le iz mlajših virov.
Svetokriški
osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.
Svetokriški
otrobi ž mn. otrobi: drugiga nej oſtalu ampak slama, otrobi im. mn. ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi tož. mn. preberne (IV, 215) Ženski slovnični spol navaja iz več virov tudi Pleteršnik.
Svetokriški
povesem ž povesmo: eden ima eno poveſsim tož. ed. prediua v'rokah (I/2, 93) Pleteršnik navaja le povẹ́smo srednjega in povẹ́sma ženskega spola.
Število zadetkov: 31