Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola
1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje
2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih
3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dihati diham/dišem nedovršni glagol
1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati
1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti
2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati
3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dušek -ška samostalnik moškega spola
enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; SODOBNA USTREZNICA: dih, dušek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
FRAZEOLOGIJA: do poslednjega duška
Pleteršnik
pljúča, n. pl. die Lunge.
Celotno geslo Hipolit
pljuča (pljuča, pljuče) množinski samostalnik srednjega spola
Vorenc
pljuča s mn., F9, arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkuſi golt; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; ecligma, -tis, arznia, katera ſe pozhaſſi v'uſtih reſtopy; inu ṡluṡhi tem pluzham, odpira te rorike teh plúzh, kadar ſo ẛaperti; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyjejo; peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmo, -nis, pluzha; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán
Svetokriški
pljuča s mn. pljuča: ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha, pluzhe im. mn., jetra, shelodiz (V, 95)
Celotno geslo Megiser
pljuča pljuč množinski samostalnik srednjega spola
Celotno geslo Pohlin
pljuče [pljúče] množinski samostalnik ženskega spola

pljuča

Celotno geslo Hipolit
pljuče množinski samostalnik srednjega spola

GLEJ: pljuča

Vorenc
pluče gl. pljuča 
Pleteršnik
plúka, n. pl., Drežnica-Erj. (Torb.), pogl. pljuča.
Pleteršnik
šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
Pleteršnik
vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; (fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
Število zadetkov: 15