Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
Antóni -ja m Anton: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b; Szvéti Antóni KM 1783, 94; Antóni je pa groubi, bedák oſztao KM 1790, 36; pri Sziesz Antoni SŠ 1796, 1; pri Sieſs Antoni KM 1796, (1); Sziesz Antona SIZ 1807, 1
Prekmurski
béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
Prekmurski
blágo -a tudi blagó tudi blagóu -á s premoženje, lastnina: nai nyegovo blágo pri nyem oſztáne TF 1715, 16; kako tou blagou TF 1715, 29; nyegovo laſztivno blágo KŠ 1754, 61; k naſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; kákſe je blágo odicsene ſzkrovnoſzti KŠ 1771, 605; kaj ga nadevſzejm blágom poſztávi KŠ 1771, 83; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Naj ſze ne radüje niscse ſzvojemi blági SŠ 1796, 89; Mou'z zmo'zem vu blági BKM 1789, 419; Z-ſzvetzkim blágom csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; 'snyihovim blágom KOJ 1848, 28
Prekmurski
bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43
Prekmurski
blǘzi in blízi prisl. blizu: Goſzpodnov prihodek blüzi jeſzte SM 1747, 28; blüzi k tiſztoj dr'zéli KŠ 1771, 274; kſteromi je blüzi bilou meſzto KŠ 1771, 424; ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5; blízi AIN 1876, 27, 64, 38; Blüzi koga KOJ 1833, 131; pri Kapeli blizi Radgone KOJ (1914), 96
blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10
nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII
Prekmurski
bòdikaj tudi bòjdikaj prid. neskl. slab, hudoben, ničvreden: niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; toga bodikaj csloveka AIP 1876, br. 6, 6; za tejlo pa pri bojdikaj mazeczaj KOJ 1845, 10; z vmárjajoucsimi bojdikaj lüsztvami KOJ 1848, 71; Mésnike pa na teliko za bojdikaj dr'sali KOJ 1848, 103
Prekmurski
bodìšče -a s bodice, bodičje: [Jež] pri tem bodišče našopiri AI 1878, 10
Prekmurski
brátva -e ž trgatev: Brátva BRM 1823, 436; brátva KOJ 1833, 174; Brátva KAJ 1848, IX, 357; bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; vrêmen brátve KŠ 1771, 70; vrêmen brátve KAJ 1870 28; brátvo domá oprávio AI 1875 kaz. br. 2; Po brátvi KŠ 1771, 853; pri brátvi vsze csiszto AI 1875, kaz. br. 8; sze k brátvi szprávla AIP 1876, br. 10, 1
Prekmurski
bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3
Prekmurski
bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183
Prekmurski
càjt -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124
2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110
Prekmurski
cérkvenstvo -a s cerkvenost: sze je pri Dühov-sztvi ino Cérkvensztvi veliko premenilo KOJ 1848, 113
Prekmurski
còmprnica -e ž čarovnica: pri bojdikaj czomprniczaj KOJ 1845, 10
Prekmurski
cürìti -ím nedov. curljati: Cürí vretina, cürí KAJ 1870, 109
cüréči -a -e curljajoč: tam mimo cürécsi KAJ 1870, 47; Pri cürécsem járki KAJ 1870, 98
Prekmurski
čaléjr -a m goljuf, čarovnik: niki Simon csalejr KM 1796, 123; najſla ſzta nikſega csalejra KŠ 1771, 381; pri csaléraj KOJ 1845, 10
Prekmurski
čún -a m čoln: puſztili bi csun vu mourje KŠ 1771, 426; Pri vszákoj velikoj ládji jeszo csúni KAJ 1870, 107
Prekmurski
dačopoberávnija -e ž davkarija: more sze pri pri dácsopoberávniji notri povedati AI 1875, br. 1, 5; br. 2, 8
Prekmurski
dèždž tudi dèžč tudi dèšč tudi dèž -a m dež: pridoucsi de'zd'z popijáva KŠ 1771, 680, 754; Kako de'zd'z doli priſo BKM 1789, 128; de'sd's KOJ 1833, 159; zavolo de'zd'za KŠ 1771, 427; Ki bi nám mogo znébe De'zd'za dati BKM 1789, 341; nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, kaz. br. 8; ſto je dáo k-tomi roſzou, i de'sd's KM 1790, 38; csi veliki de'zd'zôvje bodo AIP 1876, br. 2, 8; Dežč je jáko potrêben BJ 1886, 32; pri toplom dežči AI 1878, 40; (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 2; dá deſcs na pravicsne KŠ 1771, 17; Deſch KMS 1780, A7; dá desd'za tim pravicsnim KŠ 1754, 168; Ki desch dá pravicsnim KM 1783, 23; Naprávi sze de's KOJ 1845, 102; Zdežom nigda i toča káple BJ 1886, 32
Prekmurski
divjóči -a -e prid. divjaški: pri v-divjôcsen sztáliscsi 'zivécsi lidém AIP 1876, br. 10, 2
Prekmurski
dòga -e ž doga, deščica pri sodu: da bi nyega lêsz na doge mogao nücati KAJ 1870, 148
Število zadetkov: 599