tòp1 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó)
1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
tòp3 -- v prid. rabi (ȍ) pog.
ki je na prvem, vodilnem mestu: top program; top pozicija; top stranka; Slovenija je med top destinacijami za naše sosede / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost; top model vrhunski maneken, vrhunska manekenka
ki je na prvem, vodilnem mestu: top program; top pozicija; top stranka; Slovenija je med top destinacijami za naše sosede / top lista seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost; top model vrhunski maneken, vrhunska manekenka
SSKJ²
tòp4 tôpa -o stil. -ó prid. (ȍ ó)
1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo
● topa stran noža rezilu nasprotna stran
2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina
// ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem
// nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok
4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje
5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu
6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede
♦ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni
1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo
● topa stran noža rezilu nasprotna stran
2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina
// ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem
// nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok
4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje
5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu
6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede
♦ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni
- tôpo in topó prisl.:
topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati
SSKJ²
tòp5 medm. (ȍ)
posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla: slišalo se je: top, top, top; konj je top, top, top, zdirjal iz hleva
posnema nizek, nezveneč, zamolkel glas pri udarjanju, navadno z nogami ob tla: slišalo se je: top, top, top; konj je top, top, top, zdirjal iz hleva
Število zadetkov: 5
Dostopnost