Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?
Jezikovna
Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna
Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?
Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
Jezikovna
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo
Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
Jezikovna
Cimbri ali Kimbri?
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Jezikovna
Členek »zgolj«
Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?
Jezikovna
»Dirka po Franciji« in sklanjanje imena ekipe »Jumbo Visma«
V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.
- Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
- Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?
Jezikovna
Domačenje indijskih imen
Pred kratkim je bila v Ljubljani delavnica z Yogijem Swamijem Jyothirmayahom, učencem Sri Sri Ravi Shankarja.
Zanima me, kako ju pravilno zapisati (jogi svami Džothirmadžah, šri šri Ravi Šankar)? Ali je svami tudi del lastnega imena (oz. to postane?) ali pomeni samo mojster (podobno šri šri itd.)?
Jezikovna
Fraza »ne rabiš« v zvezi z glagolom
Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?
Jezikovna
Glavni ali vrstilni števnik?
Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.
Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.
Jezikovna
Gremo »v« ali »na« Tunjiško Mlako?
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna
Ime logične naloge: »futošiki«
futoshiki ali futošiki Kako se v slovenščini pravilno zapiše ime te logične naloge?
Jezikovna
Imena cerkva in pravopis
Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?
Razlagam si, da lahko pišemo:
1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,
2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.
Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?
Jezikovna
Imena pravljičnih junakov in raba začetnice
V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
- Brokonja Čeljustnik
- Coprnica Zofka
- Kokokoška Emilija
- Lučka Regrat
- Maček Muri
- Mamka Bršljanka
- Maruška Potepuška
- Medvedki Sladkosnedki
- Metuljček Cekinček
- Muca Copatarica
- Sinko Polovinko
- Tonček Balonček
Primeri rabe:
- Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
- Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
- Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ; ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
- Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
- Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič -- Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
- Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
- Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
- Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj
Jezikovna
Izbira obrazila: »internaliziranec« in »eksternaliziranec«
Pri prevodu angleških besed internalizer in externalizer psihološka stroka svetuje, da jih ne slovenimmo. To sta dva tipa osebnosti, ki se razlikujeta po tem, kako se odzivata na dane okoliščine. Internalizer doživljaje in težave ponotranji, krivdo in rešitve išče pri sebi, externalizer pa krivdo in rešitve vedno išče pri drugih. Tipa osebnosti sta torej nosilca lastnosti. Odločamo se med internalizator in internaliziranec (eksternalizator in eksternaliziranec). Prosim vas za nasvet, katero obrazilo bi bilo najprimernejše.
Jezikovna
Izbira ustrezne glagolske oblike: »Slovenci smo/so ...«
Zanima me, ali je obrazilo -mo v besedi prepustimo v spodnji povedi rabljeno pravilno: Letošnji gosti so dokazali, da smo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustimo toplini glasbe svojih južnih sosedov.
Nekako mi v tem primeru zveni pravilneje prepustijo. Torej:
- /.../ dasmo Slovenci po duši romantiki, ki se radi prepustijo toplini /.../
Prilastkov odvisnik tukaj bolj razumem kot neko splošno stanje bitja, kot da se je poved postopoma skladalo.
- romantiki ... kakšni? -> romantiki, ki se radi prepustijo
- Slovenci smo ... kaj? -> Slovenci smo romantiki, ki se radi prepustijo
Jezikovna
Jezikovna izbira: »pandemičen« ali »pandemski«
Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:
Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.
Kakšno je vaše stališče?
Jezikovna
Kaj so »plesno-gibalne« in kaj »plesnogibalne« urice
Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?
Jezikovna
Kaj sploh je prilastek in ali je ta kategorija sploh obstoječa?
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Jezikovna
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
- z videoklicem
- po videoklicu
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 107
Dostopnost