Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?
Zadetki iskanja
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).
- 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
- 2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
- 3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
- 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
- 2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
- 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
- 2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
- 3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
Pacienti čakajo zdravnika.
Čaka na službo.
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
Čakajo jih še težke naloge.
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
Solata naj (malo) čaka.
Čakajo medveda.
Delajo in počivajo.
Dela proti svoji vesti.
Delajo proti teroristom.
Delajo v korist človeštva.
Dela pri društvu.
Delajo z mladino.
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
Delajo stroje/čevlje/čipke.
Delajo korake/grehe /kupčije.
Dela kot skladiščnik.
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
Dela mu žalost/veselje.
Delajo z mladino.
Delajo z računalniki.
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
Motor še ne deluje.
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.
1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru; koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami
2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja dirigira šolsko delo; dirigirati proizvodnjo; administrativno dirigirati organizacijo / v luko so dirigirali vse razpoložljive vagone poslali, odpremili
- dirigíran -a -o:
dirigirana trgovina; dirigirana umetnost; centralno dirigirano gospodarstvo
♦ voj. dirigirani izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »