Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
agitátor -ja (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo
♦ 
teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
SSKJ
akadémik -a (ẹ́) 
  1. 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
  2. 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
SSKJ
bojkotírati -am nedov. in dov. (ȋ) zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo
// ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve
SSKJ
delegacíjski in delegácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na delegacijo: vsi člani so svojo delegacijsko nalogo dobro opravili / delegacijske volitve
SSKJ
demokrátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi
 
polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem
    demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek
SSKJ
departmajski tudi departementski -a -o [-tmájs-(ȃ) pridevnik od departma 1: departmajske volitve
SSKJ
dežêlnozbórski -a -o prid. (ē-ọ̑) nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
SSKJ
drúžbenoupráven -vna -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na družbeno upravljanje: volitve družbenoupravnih organov
SSKJ
držávnozbórski -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
SSKJ
dúri -i ž mn. (ū) star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral
 
knjiž. lakota trka na duri bo nastopila v najkrajšem času; ekspr. volitve so pred durmi bodo v najbližji prihodnosti, kmalu
SSKJ
dvóstôpenjski -a -o [pənprid. (ọ̑-ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj
♦ 
jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; dvostopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na dve različni vrtilni hitrosti; šol. dvostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v dveh stopnjah; teh. dvostopenjska raketa raketa, ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim
SSKJ
eléktor -ja (ẹ́) oseba, izvoljena z nalogo, da v imenu svojih volivcev opravi končne volitve, volilni mož: večina elektorjev je oddala glasove za dosedanjega predsednika
SSKJ
ênostôpenjski -a -o [pənprid. (ē-ō) ki ima samo eno stopnjo: enostopenjski razvoj
♦ 
jur. enostopenjski postopek postopek z eno samo instanco; enostopenjske volitve neposredne volitve; enostopenjsko sodišče sodišče, ki sodi dokončno; strojn. enostopenjska turbina turbina, ki ima eno kolo; šol. enostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, brez vmesnih stopenj; teh. enostopenjska raketa raketa z eno pogonsko napravo
SNB
évroposlánec -nca m, člov. (ẹ̑-á)
poslanec v Evropskem parlamentu; evroparlamentarec: slovenski evroposlanci; volitve evroposlancev; Formulacijo so vnesli v besedilo resolucije, ko so evroposlanci potrdili dopolnilo socialistov in zelenih E évro… + (↑)poslánec
SNB
evrópskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
    evrópski komisár -ega -ja m, člov. (ọ̑, á)
    član kolegija Evropske komisije; evrokomisar: Evropski komisarji predlagajo, naj članice manko zaradi odprave davka nadomestijo s povečanjem taks za uporabo cest ali z drugimi novimi davčnimi viri
    evrópski parlamènt -ega -ênta m (ọ̑, ȅ é)
    zakonodajni organ Evropske unije; evroparlament: poslanci evropskega parlamenta; volitve v evropski parlament; Poraja se dvom o upoštevanju pred letom dni v evropskem parlamentu sprejetih dopolnil za izboljšanje prometne varnosti v vseh državah članicah Unije
SNB
évrovolítve -tev ž mn. (ẹ̑-ȋ)
volitve v evropski parlament: V prvih urah je volilo dva odstotka več ljudi kot pred petimi leti, kljub temu pa za evrovolitve ni posebnega zanimanja E évro… + (↑)volítev
SSKJ
geometríja -e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije
// knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim
 
geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank
SSKJ
guvernêr -ja (ȇ) 
  1. 1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev
  2. 2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju
  3. 3. predstojnik emisijske banke: na tiskovni konferenci je govoril guverner Narodne banke
SSKJ
izvêsti -vêdem dov., izvêdel in izvédel izvêdla, stil. izvèl izvêla (é) 
  1. 1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izvesti načrt, sklepe, zamisel / izvesti agrarno reformo; izvesti splošne volitve / publ.: četa je izvedla več akcij naredila, opravila; izvesti gradbena dela; izvesti poskus; izvesti turo v enem dnevu / publ. konferenco bodo izvedli v marcu konferenca bo
    // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvesti mobilizacijo prebivalstva; tovarna je izvedla pocenitev izdelkov je pocenila izdelke; izvesti skok
  2. 2. dokončati, dognati: misel je samo nakazal, ni je pa izvedel; klasifikacije ni izvedel popolnoma
  3. 3. umetniško poustvariti zlasti glasbeno delo: izvesti skladbo domačega avtorja / na radiu so izvedli eno najboljših sodobnih dram / publ. igralec je svojo vlogo dobro izvedel odigral
  4. 4. publ. priti do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa; izpeljati: učenci so izvedli pravilo ob konkretnih primerih
  5. 5. star. odpeljati, odvesti: izvesti konja iz hleva / te preobrazbe so izvedle deželo iz vojne nevarnosti so jo rešile vojne nevarnosti
    izvedèn -êna -o: sklepi seje so izvedeni; analiza je izvedena na osnovi podatkov; na festivalu so bila izvedena domača in tuja dela
     
    jur. izvedena pravica pravica, pridobljena od pravnega prednika; lingv. izvedena beseda izpeljanka
SNB
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétika
    kibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
    kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
    kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
    računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
Število zadetkov: 61