Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
Celotno geslo Frazemi
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
SSKJ²
agitátor -ja m (ȃ)
kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; biti agitator za novo zakonodajo
♦ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
SSKJ²
akadémik -a m (ẹ́)
1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
2. star. študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
Pravopis
akadémik -a m, člov. (ẹ́) volitve ~ov; pešaj. študent, visokošolec
akadémikinja -e ž, člov. (ẹ́), ●akadémkinja -e ž, člov. (ẹ́)
Celotno geslo ePravopis
Alabama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Alabame samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [alabáma], rodilnik [alabáme]
BESEDOTVORJE: Alabamec, Alabamka, Alabamčev, Alabamkin, alabamski
Celotno geslo ePravopis
Ålandski otoki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ålandskih otokov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
odvisno ozemlje Finske
IZGOVOR: [ólantski otóki], rodilnik [ólantskih otókou̯]
BESEDOTVORJE: Ålandskootočan, Ålandskootočanka, Ålandskootočanov, Ålandskootočankin, ålandski in ålandskootoški
Celotno geslo ePravopis
Ålandsko otočje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ålandskega otočja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
odvisno ozemlje Finske
IZGOVOR: [ólantsko otóčje], rodilnik [ólantskega otóčja]
BESEDOTVORJE: Ålandskootočan, Ålandskootočanka, Ålandskootočanov, Ålandskootočankin, ålandski in ålandskootoški
Jezikovna
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Celotno geslo eSSKJ
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]
    odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
SSKJ²
avantúra -e ž (ȗ)
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura
Prekmurski
béranje -a s volitve: Ete sztran csésztnike po béranyi scsé vcsészt posztaviti AIP 1876, br. 2, 3
Celotno geslo Sprotni
bêstič samostalnik moškega spola
    1. slengovsko zelo dober, najboljši prijatelj 
      1.1 slengovsko s komer, čimer ima kdo veliko stika, opravkov ali ga dobro pozna  
Celotno geslo Sinonimni
blížnji2 -a -e prid.
1.
ki je krajevno malo oddaljen
SINONIMI:
sosednji, knj.izroč. nedaljni, star. obližji, knj.izroč. okolišnji, zastar. prisebni
2.
ki je časovno malo oddaljen
SINONIMI:
zastar. predstoječi, ekspr. skorajšnji
GLEJ ŠE SINONIM: neposredni, sorodni2
GLEJ ŠE: sorodnik, sorodnik, sorodstvo, sorodstvo, polpreteklost, daljni
SSKJ²
bojkotírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo
// ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve
Celotno geslo Vezljivostni G
bojkotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.
Celotno geslo Frazemi
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga, zádnja bríga
Celotno geslo ePravopis
Butan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Butana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Kraljevina Butan
država v Aziji
IZGOVOR: [bután], rodilnik [butána]
BESEDOTVORJE: Butanec, Butanka, Butančev, Butankin, butanski
Celotno geslo ePravopis
Ciper
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cipra samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Ciper
otoška država v Sredozemskem morju
IZGOVOR: [cípər], rodilnik [cípra]
BESEDOTVORJE: Ciprčan, Ciprčanka, Ciprčanov, Ciprčankin, ciprski
Celotno geslo eSSKJ
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
Število zadetkov: 159