Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
     
    glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
    á- prvi del zloženk
    nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
     
    glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
SSKJ²
à2 [à in áprisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
SSKJ²
à3 člen. (ȁ)
pog. izraža veliko mero povedanega; ali1, to: a bo gledal!
SSKJ²
a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
SSKJ²
a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
SSKJ²
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
SSKJ²
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
SSKJ²
ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
SSKJ²
abalienácija -e ž (á)
alienacija
SSKJ²
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ)
alienacijski: abalienacijski proces
SSKJ²
abbé -ja [abé -êjam (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
SSKJ²
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
SSKJ²
abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
SSKJ²
abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
SSKJ²
abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
SSKJ²
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
SSKJ²
abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
SSKJ²
abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
SSKJ²
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek
SSKJ²
abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
 
med. abdominalni tifus trebušni tifus
Število zadetkov: 97669