Zadetki iskanja

Terminološka
Zapis vitaminov
Kako se pravilno zapiše imena vitaminov, kadar gre za podenoto istega vitamina, na primer: vitamin B12, vitamin D3 ...? Se piše stično z veliko črko in števko (B12), s stičnim vezajem (B-12), podpisano (B 12 ) ali pa morda kako drugače? Največkrat se v strokovni literaturi pojavlja prvi zapis, torej B12, kar se mi zdi tudi najbolj smiselno in ločujoče, saj se podpisano navadno piše število atomov elementa, npr. število kisikovih atomov v eni molekuli ogljikovega dioksida (CO 2 ).  Vprašanje poslano: 30. 4. 2016
Terminološka
Zavarovana vrsta
Kateri termin je ustreznejši: zavarovana vrsta ali zaščitena vrsta ? Termin označuje ogroženo živalsko ali rastlinsko vrsto, za katero je uradno določen poseben varstveni režim, da bi se ohranilo njeno ugodno stanje, tj. da bi bil njen obstoj zagotovljen tudi v prihodnosti.   Vprašanje poslano: 9. 1. 2015
Terminološka
Zavrnitveni referendum
V pravniških krogih so enega od referendumov poimenovali zavrnitveni referendum , nekdo med njimi pa je govoril o zavrnilnem referendumu , čeprav naj bi obakrat govorili o referendumu, s katerim volivci neposredno odločajo o zavrnitvi kakega zakona ali drugega pravnega akta z glasovanjem.  Po analogiji s potrditvenim referendumom, bi raje govorili o zavrnitvenem in ne zavrnilnem referendumu . Prosim za pojasnilo. Vprašanje poslano: 2. 6. 2016
Terminološka
Zbiranje energije, zbiralnik energije
Zanima me slovenski ustreznik za ang. termin energy harvesting , ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo itd.) in jo nato pretvori v električno energijo, ki se lahko uporabi za napajanje manjših naprav, npr. mobilnih telefonov. Zasledil sem že slovenske termine zbiranje energije , pridobivanje energije . Ali bi bil termin energijsko žetje ustrezen? Ali bi bilo poimenovanje energijski žetnik (ang. energy harvesting device ) ustrezen izraz za napravo, ki na tak način pridobiva električno energijo?   Vprašanje poslano: 12. 7. 2016
Terminološka
Z dokazi podprto oblikovanje politik
Iščemo slovenski ustreznik za angleški izraz evidence-based policy making , ki označuje oblikovanje politik na podlagi objektivnih dokazov. Ker je izraz nastal po analogiji z angleško zvezo evidence-based medicine , za katero se je v slovenščini že uveljavil izraz z dokazi podprta medicina , predlagamo izraz z dokazi podprto oblikovanje politik .    Vprašanje poslano 4. 6. 2015
Terminološka
Zeleni fluorescenčni protein
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (angl. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem? Vprašanje poslano: 10. 8. 2016
Terminološka
Zemljina
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V pravopisu sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja? Vprašanje poslano: 20. 9. 2016
Terminološka
Zrakoprepustni zamašek
Kemijski inštitut je za angleško zvezo air-permeable stopper predlagal prevod zamašek, ki prepušča zrak , kar se prevajalcem pri Evropski komisiji ne zdi povsem ustrezno. Predlagajo zrakopustni oz. zrakoprepustni zamašek. Kemijski inštitut je predlagal opisno terminološko rešitev. V SP 2001 se ponuja tudi možnost prepusten za kaj, torej zamašek, prepusten za zrak, kar pa še vedno ne ustreza. Vprašanje poslano:  9. 2. 2012
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju? Vprašanje poslano: 5. 10. 2017
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.   Vprašanje poslano: 12. 12. 2017
Terminološka
Žižola
Zanima me, katera oblika je pravilna: žižola ali žižula . Slovar novejšega besedja navaja obliko žižula , slovenska Wikipedija pa obliko žižola . Gre za grm ali do 8 m visoko drevo, ki pri nas raste v obmorskem pasu slovenske obale in v slovenski Istri. Po obliki spominja na plodove oljke, po okusu pa na dateljne. Vprašanje poslano: 6. 1. 2015
Število zadetkov: 231