Če je možno pisanje Ahilova/ahilovapeta z veliko ali malo začetnico (in še več podobnih primerov), zakaj v pravopisu ne obstaja tudi dvojica pri frazemu kaditi kot Turek/turek? Mar ne gre pri frazemih za vsaj delno izgubo lastnoimenskosti in je s tem upravičena tudi raba male začetnice (mila jera, smejati se kot cigan ...)?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Začetnica v frazemu »kaditi kot Turek«
Jezikovna
Zakaj je pravilno »evangelski« in ne »evangelijski odlomek«?
Zakaj je pravilno evangelski odlomek (ali evangelski sveti) in ne evangelijski odlomek (evangelijski sveti)?
Jezikovna
Zakaj vejica pred »in«
Veliko gledam TV in na enem podnapisu je bil napisan stavek, pri katerem mi ni jasno, zakaj je bila vejica pred in. Stavek se je glasil:
Ti imaš že veliko svojih težav, in ena izmed njih je tvoj alkoholizem.
Kaj porečete na to, da je prevajalec pred veznikom in napisal vejico? Ali se je mogoče zmotil ali ne? Mar ni to vezalno priredje? Če se ni zmotil, me seveda zanima obrazložitev.
Jezikovna
Zanikanje velelniške oblike glagola »iti«
Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:
Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?
Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Jezikovna
Zapis in pregibanje imena »Jumbo Visma«
Prebrala sem vaš odgovor glede sklanjanja imena Jumbo Visma. Na uradni spletni strani moštva je (razen v obliki logotipa) ime zapisano Jumbo-Visma. Kateri zapis je pravilen?
Jezikovna
Zapis naglasnega znamenja
Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.
Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?
Jezikovna
Zapis naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija
Zanima me pravilna uporaba naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija.
Primer: Janez Novak, je diplomiran fizioterapevt , ki je nato nadaljeval študij kineziologije. Se zapis naziva uporabi po vrstnem redu, npr.: Janez Novak dipl. fiziot, mag. kin.
Ali se napiše najprej »višjo« stopnjo izobrazbe? npr.: Janez Novak mag. kin., dipl. fiziot.?
Jezikovna
Zapis skupaj (»kdove«) in narazen (»kdo ve«) ter vejica
Zanima me, ali obstaja kakšno pravilo, zakaj se za kdove ne piše vejica, za kdo ve pa?
Kdove kaj se mu plete po glavi. Kdo ve, kaj se mu plete po glavi.
Vem sicer, da je v drugem primeru vejica zaradi dveh stavkov (osebkov odvisnik). Pri prvem primeru, kjer je cel stavek združen v eno besedo, mi pa ni povsem jasno, zakaj se tam vejica ne piše. Morda zaradi tega, ker združek igra vlogo prislova?
Jezikovna
Zlogovanje in deljenje besed »ura«, »Eva« ...
Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).
Jezikovna
Znamka kot prilastek ali jedro besedne zveze
Kaj je boljše oz. pravilneje?
Nosil jearmanija, spil je steklenico jack danielsa ... itd. ali Nosil je suknjič znamke Armani, spil je steklenico viskija Jack Daniels ... Je pametno, da se v besedilu znamke pišejo, recimo, s poševno pisavo? Da se loči od ostalega teksta? Npr: Nosil je armanija (in dam armanija v poševno pisavo).
Podobno ne vem, ali naj pišem Ipad ali ipad, pa Facebook ali facebook. Vse te reči so že tako poslovenjene in v vsakdanji rabi, a vendar ... vidim, da ljudje pišejo zelo različno.
Jezikovna
Zvalnik v slovenščini
Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Jezikovna
Ženska oblika besede »kupec« je »kupka«
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Jezikovna
Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
Jezikovna
Ženska oblika besede »modrec«
V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?
Jezikovna
Jezikovna
Ženska oblika samostalnika »geograf«
Zanima me, ali je pravilno poimenovanje geografinja ali geografka.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 11
- 12
- 13
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 278
Dostopnost