Vprašanje:
Kaj je pravilno? Več KO ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo. ALI Več KOT ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd.
Terminološka
Večnaslovniška književnost
Na področju mladinske literarne vede se uporabljajo angleški termini crossover literature , crossover fiction , crossover picturebook itd. Termin crossover literature označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V znanstveni in strokovni literaturi se uporabljajo različni termini. Posvetovala sem se s kolegicami in kolegi s področja literarne vede in mladinske literarne vede ter anglisti. Prosim za nasvet, kateri izmed terminov bi bil najbolj relevanten. Doslej sem zabeležila naslednje izraze: crossover književnost (tudi crossover literatura , crossover slikanica – velja tudi za vse nadaljnje primere), krosover književnost , dvojni naslovnik književnost , hibridna književnost , univerzalna književnost , žanrsko odprta književnost , književnost, ki nagovarja različne starostne skupine , naslovniško odprta književnost , večnaslovniško odprta književnost , večnaslovniška književnost . Za slikanice pa se uporablja tudi: slikanica – prestopanje meja , slikanice brez meja , slikanice za odrasle , slikanice za različne naslovnike , slikanice za staro in mlado , slikanice za več naslovnikov , slikanice za velike in male (otroke) , slikanice za vsakogar , slikanice za vse in vsakogar , slikanice za vse starosti .
Na področju mladinske literarne vede se uporabljajo angleški termini crossover literature , crossover fiction , crossover picturebook itd. Termin crossover literature označuje književnost, ki nagovarja različne starostne skupine bralcev, torej različne naslovnike. V znanstveni in strokovni literaturi se uporabljajo različni termini. Posvetovala sem se s kolegicami in kolegi s področja literarne vede in mladinske literarne vede ter anglisti. Prosim za nasvet, kateri izmed terminov bi bil najbolj relevanten. Doslej sem zabeležila naslednje izraze: crossover književnost (tudi crossover literatura , crossover slikanica – velja tudi za vse nadaljnje primere), krosover književnost , dvojni naslovnik književnost , hibridna književnost , univerzalna književnost , žanrsko odprta književnost , književnost, ki nagovarja različne starostne skupine , naslovniško odprta književnost , večnaslovniško odprta književnost , večnaslovniška književnost . Za slikanice pa se uporablja tudi: slikanica – prestopanje meja , slikanice brez meja , slikanice za odrasle , slikanice za različne naslovnike , slikanice za staro in mlado , slikanice za več naslovnikov , slikanice za velike in male (otroke) , slikanice za vsakogar , slikanice za vse in vsakogar , slikanice za vse starosti .
Celotno geslo
eSSKJ
Terminološka
Zagonsko podjetje
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
SSKJ²
Pravopis
zagovéden -dna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) slabš. ~ človek |neroden, surov|
zagovédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) slabš. |nerodnost, surovost|
zagovédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) slabš. |nerodnost, surovost|
SSKJ²
Pravopis
zagovédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |neroden, surov človek|
zagovédnica -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
zagovédnežev -a -o (ẹ̑) slabš.
zagovédničin -a -o (ẹ̑) slabš.
zagovédnica -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
zagovédnežev -a -o (ẹ̑) slabš.
zagovédničin -a -o (ẹ̑) slabš.
Jezikovna
Zapisovanje desetletij v stoletju
Zanima me, kakšen je standard zapisovanja za primer 1780 leta.
Torej:
- v 1780-ih letih
- v 1780. letih
- v 80. letih 18. stoletja
- v osemdesetih letih 18. stoletja
Kateri zapisi so pravilni? Kateri se preferirajo in kje se preferirajo?
Celotno geslo
Pohlin
zarobljenec [zarọ́bljenǝc] samostalnik moškega spola
neuglajen, neotesan človek; neotesanec; grobijan
SSKJ²
zarogovíliti -im dov. (í ȋ) ekspr.
1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel
2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila
// upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti
// razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil
1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel
2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila
// upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti
// razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil
SSKJ²
Prekmurski
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 12
- 13
- 14
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 294
Dostopnost