Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
zaklán Frazemi s sestavino zaklán:
ležáti kot zaklán, spáti kot zaklán
SSKJ²
zaklòn -ôna m (ȍ ó)
1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: zaklon se je podrl; narediti zaklon; ležati za zaklonom; nizek, skalnat zaklon
// kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: skočiti iz zaklona; ležati v zaklonu; varen zaklon; zaklon za top / stavba daje zaklon pred vetrom; poiskati zaklon za drevesom; pren., ekspr. najti zaklon pred viharji življenja
2. šport. upogib telesa v pasu nazaj: narediti zaklon; zaklon in predklon
● knjiž. svetilka z zaklonom s senčnikom; zastar. sončni zaklon zahod
♦ lov. skrivališče za lovca na tleh, navadno narejeno iz vej
SSKJ²
zakovíčiti -im dov. (í ȋ)
1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami / zakovičiti kovček / zakovičiti stik
2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v žlebu
3. teh. zakovati: zakovičiti kovico
4. knjiž., v ruskem okolju z zabitjem droga, žeblja v strelno odprtino narediti orožje neuporabno: zakovičiti puško, top
    zakovíčen -a -o:
    zakovičeni plošči
Pleteršnik
zapáliti 1., -im, vb. pf. = zažgati, versengen, verbrennen; obleko, lase si z.; — brennen machen, anzünden; hišo komu z.; pipo si z.; — losbrennen, Jan.; z. top, Cig.; z. se, Feuer fangen, sich entzünden, Cig.; — stark einheizen, Mur.
SSKJ²
zasneževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasneževanje: gradnja zasneževalnega sistema; zasneževalne naprave / zasneževalni top naprava, ki iz vode dela umetni sneg
Smučanje
zasneževálna napráva -e -e ž
Smučanje
zasneževálnik -a m
SSKJ²
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í)
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
    zaspál -a -o:
    razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; 
prim. zaspan
Pravopis
zaspáti -spím dov., nam. zaspàt; drugo gl. spati (á í) ~ pred televizorjem; poud. Delo je zaspalo |se je upočasnilo|; omilj. za večno ~ |umreti|; poud. ~ kot top, kot ubit |zelo trdno|; poud. zaspati kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega spanja|; neobč., z notranjim predmetom ~ mirno spanje; zaspati komu Noga mu je zaspala od dolgega sedenja
SSKJ²
zasúkati -am in -súčem dov., tudi zasukájte; tudi zasukála (ú)
1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke
2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj
3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam
4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje
5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo
● zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti
    zasúkati se 
    1. v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi: vrtinec se je nekajkrat zasukal / dim, plamen se zasuka proti nebu
    2. zaviti, obrniti se: pot se zasuka proti jugu, v gozd / reka se zasuka v loku
    3. ekspr. začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno; zasukajte se, da končamo pred nočjo
    4. ekspr. zaplesati: na plesišču so se zasukali prvi pari
    ●     ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden
    zasúkan -a -o:
    zasukani brki
    ●     star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi
    ♦     gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla
Pleteršnik
zažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anzünden; hišo komu z.; pipo (lulo) si z.; — z., losbrennen, abbrennen: top z.; — z. se, sich entzünden; — 2) durch Brennen verbrauchen, verbrennen; vsa drva smo že zažgali; — 3) z. se, sich verbrennen: zažgal sem se, ich habe mich durch das Feuer verletzt, Mur.
Betonske konst.
zgórnja armatúra -e -e ž
Čebelarstvo
zgórnja bráda -e -e ž
Tolkala
zgórnja činéla -e -e ž
Čebelarstvo
zgórnja nakláda -e -e ž
Čebelarstvo
zgórnje plodíšče -ega -a s
Čebelarstvo
zgórnje žrélo -ega -a s
Smučanje
žiráfa -e ž
Celotno geslo Etimološki
žulīti žúlim nedov.
Število zadetkov: 3639