Kaj je pravilno/bolj pravilno in zakaj:
Število staršev, ki se je prijavilo na govorilne ure:
Število staršev, ki so se prijavili na govorilne ure:
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ujemanje: »število staršev«
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka: osebki različnega spola in števila
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
SSKJ²
ujémati -am nedov. (ẹ̑)
(uspešno) loviti: ujemati žoge / pajki ujemajo muhe / ekspr. uho ujema različne glasove
(uspešno) loviti: ujemati žoge / pajki ujemajo muhe / ekspr. uho ujema različne glasove
- ujémati se
1. biti tak, da s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: barve se ujemajo; glasovi pevcev so se lepo ujemali / njihovi gibi, koraki so se ujemali
b) logično urejeno celoto: podatki, trditve se ujemajo; oblačila igralcev so se dobro ujemala s časom in krajem dogajanja; njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom / njihov nenadni prihod se ni ujemal z načrtom
2. biti tak, da se drug drugemu prilega: zobje kolesa se ujemajo; izbokline se morajo ujemati z vboklinami
3. biti drug drugemu enak
a) po obliki, velikosti: trikotnika se ujemata v dveh stranicah in kotu med njima
b) po zvočnosti: v pesmi se glasovi na koncu vrstic navadno ujemajo
c) količinsko: računi, številke se ujemajo; ponudba se ujema s povpraševanjem
č) vsebinsko: prepis se ujema z izvirnikom; poročila se glede tega, v tem ujemajo / vse se ujema: ime, letnica, kraj – prav on je
4. biti s čim drugim prostorsko, krajevno isti: območji teh dveh pojavov se ujemata; slovenska narodnostna meja se ne ujema z državno
5. pojavljati se, biti v (približno) istem času: koledarska jesen se ujema z jesenskim vremenom / dogodka se časovno ujemata
6. biti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: z ženinimi starši se dobro ujema / ujemati se po navadah, značaju
7. biti s kom enakega, zelo podobnega mnenja, mišljenja: glede vrednosti dela se kritiki ujemajo; v nečem pa smo se ujemali: hoteli smo pravičnejši svet; z njim se v glavnih trditvah ujemamo / ujemati se v mnenju, nazoru
// zastar. soglašati, strinjati se: molče se je ujemal z ostalimi / naročniki se z odločitvijo niso ujemali
♦ jezikosl. ravnati se po kakem stavčnem členu v spolu, sklonu, številu in osebi; pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu
- ujemajóč -a -e:
ujemajoči se gibi; ne ujemajoči se liki; barvno ujemajoči se deli
Pravopis
ujémati -am nedov. -ajóč, -áje; ujémanje (ẹ̑) kaj ~ žoge
ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu
ujémati se -am se (ẹ̑) Barve se ~ajo; Zobje koles se ~ajo; ujemati se glede koga/česa Poročila se glede vzrokov nesreče ~ajo; ujemati se v čem ~ ~ ~ nazoru; ujemati se z/s kom/čim Prepis se ~a z izvirnikom; Dobro se ~a s starši; jezikosl. Pridevnik se ~a s samostalnikom v spolu, sklonu in številu
Celotno geslo
Vezljivostni G
ujémati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.
2.
kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.
3.
kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.
Zobje kolesa se ujemajo.
4.
kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).
5.
kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.
6.
kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.
7.
kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.
8.
kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.
9.
iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.
SSKJ²
umréti umrèm tudi umŕjem stil. umrjèm dov., umŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji; umrl je mlad; starši so mu umrli pred enim letom; umreti na potovanju, v prometni nesreči; umreti pod ruševinami; umreti doma, v bolnišnici; umreti v hudih bolečinah; umreti od lakote, mraza, starosti, strahu; umreti za kapjo, tuberkulozo; umreti zaradi pljučnice, raka; lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle
// ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja / pesem je umrla nekje v daljavi zamrla
● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo treba
prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji; umrl je mlad; starši so mu umrli pred enim letom; umreti na potovanju, v prometni nesreči; umreti pod ruševinami; umreti doma, v bolnišnici; umreti v hudih bolečinah; umreti od lakote, mraza, starosti, strahu; umreti za kapjo, tuberkulozo; umreti zaradi pljučnice, raka; lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle
// ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja / pesem je umrla nekje v daljavi zamrla
● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo treba
- umŕl -a -o:
poklonili so se umrlemu prijatelju; umrli spomini; umrla ljubezen
Jezikovna
Uporaba prihodnjika v preteklem času
Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
SSKJ²
úra1 -e ž (ū; v pomenu napravaȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri; vrniti se čez pol ure, v pol ure; iti za pol ure na sprehod; javiti se v štiriindvajsetih urah; ekspr. nimam niti ure miru; vlak ima uro zamude; ni uro od tega, kar je prišel; molčati ure dolgo; uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč
// navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)
// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote
2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure; strojna ura ko stroj dela; ura letenja, vožnje / redne ure in nadure
3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur; učitelj sprašuje, razlaga celo uro; zadnja ura odpade; pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika
4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah; kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti
5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage; ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala
6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura; ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03]; ura je poldne; bila je že pozna ura; ura se bliža šesti; ura gre na polnoč kmalu bo polnoč; ugotoviti uro po soncu; lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri; izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure
7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni; ura gre, stoji; ura kaže tri četrt na enajst; njegova ura prehiteva, pog. gre naprej; moja ura zaostaja, pog. je zadaj; naravnati uro; pogledati na uro; po moji uri je točno tri; švicarska ura; zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino
// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok
8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja
1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri; vrniti se čez pol ure, v pol ure; iti za pol ure na sprehod; javiti se v štiriindvajsetih urah; ekspr. nimam niti ure miru; vlak ima uro zamude; ni uro od tega, kar je prišel; molčati ure dolgo; uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč
// navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)
// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote
2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure; strojna ura ko stroj dela; ura letenja, vožnje / redne ure in nadure
3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur; učitelj sprašuje, razlaga celo uro; zadnja ura odpade; pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika
4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah; kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti
5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage; ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala
6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura; ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03]; ura je poldne; bila je že pozna ura; ura se bliža šesti; ura gre na polnoč kmalu bo polnoč; ugotoviti uro po soncu; lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri; izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure
7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni; ura gre, stoji; ura kaže tri četrt na enajst; njegova ura prehiteva, pog. gre naprej; moja ura zaostaja, pog. je zadaj; naravnati uro; pogledati na uro; po moji uri je točno tri; švicarska ura; zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino
// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok
8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja
Celotno geslo
Vezljivostni G
uresníčiti se -im se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati resnično, začeti obstajati
Sanje so se uresničile, in sploh vse se je uresničilo.
Sanje so se uresničile, in sploh vse se je uresničilo.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj postati prepoznaven kot kdo/kaj / v kom/čem
Uresničeval se je kot umetnik in velik humanist.
Uresničeval se je kot umetnik in velik humanist.
SSKJ²
ustvárjati -am nedov. (á)
1. s svojo dejavnostjo delati, da kaj nastane: ustvarjati robote / ustvarjati velike poljedelske komplekse / ustvarjati dohodek / ustvarjati moderni jezik; ustvarjati nove teorije / ustvarjati zakone / ustvarjati sodobno državo / starši mu pomagajo ustvarjati dom; začela sta si ustvarjati družino / ustvarjati možnosti za srečanje državnikov; ustvarjati temelje za hitrejši razvoj / človeški duh nenehno ustvarja / organizem je začel ustvarjati protistrupe
● publ. podjetje ustvarja izgubo dela z izgubo
// delati, povzročati, da kaj nastaja sploh: ustvarjati prijateljske stike; ustvarjati trdne medsebojne vezi / ustvarjati napačne predstave; ustvarjati videz česa / uspehi so v delavcih ustvarjali samozavest
2. s svojo dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane: ustvarjati kipe, slike; avtor je roman ustvarjal deset let; ustvarjati iz domače snovi, po domačih motivih; ustvarjati v realističnem slogu / tu je živel in ustvarjal naš veliki pesnik
// uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja, zlasti v gledališki umetnosti: ustvarjati celovite odrske like
3. odločilno vplivati na kako gibanje ali delovanje: ustvarjati pomembne dogodke / politiko so ustvarjali generali; ti možje so ustvarjali zgodovino
4. delati, povzročati, da se začne kako stanje: ustvarjati nemir, veselo razpoloženje / tikanje ustvarja domačnost; publ. ustvarjati ozračje napetosti
1. s svojo dejavnostjo delati, da kaj nastane: ustvarjati robote / ustvarjati velike poljedelske komplekse / ustvarjati dohodek / ustvarjati moderni jezik; ustvarjati nove teorije / ustvarjati zakone / ustvarjati sodobno državo / starši mu pomagajo ustvarjati dom; začela sta si ustvarjati družino / ustvarjati možnosti za srečanje državnikov; ustvarjati temelje za hitrejši razvoj / človeški duh nenehno ustvarja / organizem je začel ustvarjati protistrupe
● publ. podjetje ustvarja izgubo dela z izgubo
// delati, povzročati, da kaj nastaja sploh: ustvarjati prijateljske stike; ustvarjati trdne medsebojne vezi / ustvarjati napačne predstave; ustvarjati videz česa / uspehi so v delavcih ustvarjali samozavest
2. s svojo dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane: ustvarjati kipe, slike; avtor je roman ustvarjal deset let; ustvarjati iz domače snovi, po domačih motivih; ustvarjati v realističnem slogu / tu je živel in ustvarjal naš veliki pesnik
// uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja, zlasti v gledališki umetnosti: ustvarjati celovite odrske like
3. odločilno vplivati na kako gibanje ali delovanje: ustvarjati pomembne dogodke / politiko so ustvarjali generali; ti možje so ustvarjali zgodovino
4. delati, povzročati, da se začne kako stanje: ustvarjati nemir, veselo razpoloženje / tikanje ustvarja domačnost; publ. ustvarjati ozračje napetosti
- ustvárjati si
na osnovi določenih dejstev prihajati do česa: ustvarjati si svojo predstavo, sliko o dogodkih / ustvarjati si pojme o svetu
- ustvarjajóč -a -e:
ustvarjajoč duh; ustvarjajoča domišljija; prisl.: ustvarjajoče posegati v življenje
SSKJ²
varčeváti -újem nedov. (á ȗ)
prizadevati si porabiti čim manj
a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici
♦ fin. namensko varčevati za določen namen, ki ga organizira navadno banka
b) dobrin sploh: varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki; varčevati z elektriko; varčevati s prostorom
● ekspr. starši pri njem niso varčevali s palico so ga velikokrat tepli; ekspr. z besedami je navadno zelo varčeval bil je redkobeseden
prizadevati si porabiti čim manj
a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici
♦ fin. namensko varčevati za določen namen, ki ga organizira navadno banka
b) dobrin sploh: varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki; varčevati z elektriko; varčevati s prostorom
● ekspr. starši pri njem niso varčevali s palico so ga velikokrat tepli; ekspr. z besedami je navadno zelo varčeval bil je redkobeseden
SSKJ²
váruh -a m (ȃ)
1. kdor je uradno določen, da skrbi za mladoletno osebo in upravlja z njenim premoženjem: starši so ji zgodaj umrli in dobila je varuha; sodišče ga je postavilo fantu za varuha
// kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe: sodišče je določilo varuhe skrbnike / varuh premoženja koga skrbnik / varuh človekovih pravic predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi / ekspr. varuh zatiranih zaščitnik
2. kdor kaj varuje: bil je skrben varuh vinograda / družina je šla na izlet, on pa je ostal doma za varuha
3. nav. ekspr. kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: varuhi šeg in navad / varuhi meščanske morale; varuhi revolucije / varuh pravice sodnik, policist; varuh javnega reda, javne varnosti policist
♦ rel. angel varuh
1. kdor je uradno določen, da skrbi za mladoletno osebo in upravlja z njenim premoženjem: starši so ji zgodaj umrli in dobila je varuha; sodišče ga je postavilo fantu za varuha
// kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe: sodišče je določilo varuhe skrbnike / varuh premoženja koga skrbnik / varuh človekovih pravic predstavnik ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi / ekspr. varuh zatiranih zaščitnik
2. kdor kaj varuje: bil je skrben varuh vinograda / družina je šla na izlet, on pa je ostal doma za varuha
3. nav. ekspr. kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: varuhi šeg in navad / varuhi meščanske morale; varuhi revolucije / varuh pravice sodnik, policist; varuh javnega reda, javne varnosti policist
♦ rel. angel varuh
Celotno geslo
eSSKJ
Jezikovna
Vejica pri vezniku »s tem da«
Zanima me, kako je z vejico, ko gre za veznik "s tem da", ko se pojavlja na začetku povedi in ko se pojavlja sredi povedi. Nekaj sem o takšnih veznikih brala tudi v Pravopisu, Episu in Slovenski slovnici, ki govori o sredstvenem odvisniku. Kljub temu nisem povsem prepričana, kaj je prav v spodnjih primerih. Ali je vejica pravilna na obeh mestih? Ali pa se odvisno od tega, kje stoji vejica, spremeni pomen?
Primeri: Ne pomagajte tatovom, s tem da puščate vredne predmete v avtomobilu. Ne pomagajte tatovom s tem, da puščate vredne predmete v avtomobilu.
Starši svojemu otroku ne delajo usluge, s tem da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak. Starši svojemu otroku ne delajo usluge s tem, da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak.
Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave, s tem da nisem poslušala njenih nasvetov. Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave s tem, da nisem poslušala njenih nasvetov.
Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline, s tem da mu rečete ne. Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline s tem, da mu rečete ne.
Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika, s tem da mu je grozil, mirno pogovoriti. Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika s tem, da mu je grozil, mirno pogovoriti.
S tem da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam. S tem, da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam.
Jezikovna
Velika/mala začetnica pri poimenovanjih testov, vprašalnikov ...
Zanima me pisanje začetnice pri poimenovanju testov, vprašalnikov, katerih avtorji so znani, primer:
- Predstavili bomo rezultate Testa objektnih odnosov (TOO, Žvelc, 1998), Slikovnega testa separacije in individualizacije (STSI) (Žvelc in Žvelc, 2000) in Vprašalnika vezi s starši (Parental Bonding Instrument-PBI, Parker, 1990). Pri Testu objektnih odnosov smo dobili naslednje rezultate ...
Gre za stvarna imena ali vrstno poimenovanje (torej bi jih pisali z malo začetnico)?
Jezikovna
Velika začetnica na začetku povedi (2) – pri predimkih in tvorjenkah z e/i
Kako je z začetnico pri priimkih, ki imajo predimek npr. van (z malo) – ali na začetku stavka uporabimo veliko začetnico?
Kako je z začetnico pri novejših besedah, npr. e-pošta, eVem, http, če stojijo na začetku stavka?
SSKJ²
veroúkar -ja m (ȗ) pog.
kdor obiskuje verouk, učenec verouka: predšolski veroukarji; veroukarji nižjih razredov veroučnih šol; romanje, spoved veroukarjev; starši veroukarjev
kdor obiskuje verouk, učenec verouka: predšolski veroukarji; veroukarji nižjih razredov veroučnih šol; romanje, spoved veroukarjev; starši veroukarjev
Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen
Kateri zapis je pravilen?
To je bil pakt Hitler-Stalin.
To je bil pakt Hitler – Stalin.
Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.
Jezikovna
Vezljivost z rodilnikom ali tožilnikom
Vljudno prosim za odgovor, ali je mogoče, da bi bila pravilna tudi raba tožilnika namesto rodilnika v naslednjem primeru: V klet je vdrla voda. Bilo jo je en meter. Kaj menite, ali se je se v tem primeru mogoče sklicevati na primere iz SP, ki jih navajam?
- poud. zmanjkati koga Čez noč jih je zmanjkalo |so izginili, pobegnili|;
- Od utrujenosti jo je zmanjkalo |je takoj zaspala|
- groza koga koga/česa ~ jo je tatov, nesreče
- groza koga/kaj pred kom/čim Bilo jo je ~ pred temo
- Sram jo je pred starši
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 16
- 17
- 18
- 19
- 20
- 21
- Naslednja »
Število zadetkov: 408
Dostopnost