Zadetki iskanja

SSKJ²
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
SSKJ²
abece gl. abc
SSKJ²
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
SSKJ²
abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
SSKJ²
abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
SSKJ²
abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
SSKJ²
abecédarica -e ž (ẹ̑)
ekspr. učenka, ki se uči abecede:
SSKJ²
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
SSKJ²
abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
SSKJ²
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
 
biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
    abecédno prisl.:
    abecedno urejen seznam
SSKJ²
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo
SSKJ²
abecédnica -e ž (ẹ̑)
zastar. prvo berilo, abecednik:
SSKJ²
abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika
SSKJ²
abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
SSKJ²
ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
SSKJ²
aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
SSKJ²
aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
SSKJ²
abesínski -a -o prid. (ȋ)
etiopski: abesinska kultura
SSKJ²
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
SSKJ²
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje
Število zadetkov: 97669