Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
prodréti -drèm dov. -ì -íte; prodŕl -a, -èt/-ét; prodŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) ~ do dna jame; šport. ~ do gola; ~ na površje; ~ v les; poud. prodreti do koga/česa ~ ~ bistva zadeve |spoznati bistvo|; prodreti v koga/kaj Konica noža ni prodrla v les; poud. ~ ~ zakone življenja |spoznati zakone|; poud. prodreti z/s čim ~ z novim načrtom |uveljaviti se, uspeti|
Pravopis
proníkniti -em dov. proníknjenje (í ȋ) Voda ~e skozi apnenec; poud. Te ideje so proniknile med ljudi |so se razširile, uveljavile med ljudmi|; poud. pronikniti v kaj ~ ~ bistvo problema |spoznati ga|
Pravopis
razbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. razberó, nam. razbràt; razbránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ napis; neobč. ~ pomen besede iz sobesedila ugotoviti, spoznati
Pravopis
razčístiti -im dov. razčíščen -a; razčíščenje (í ȋ) kaj ~ stališča; razčistiti z/s kom/čim publ.: ~ s predsodki → znebiti se jih; ~ s preteklostjo → kritično jo presoditi; poud. ~ sam s seboj |spoznati samega sebe|
Pravopis
razrešíti in razréšiti -im dov. razréšenje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ uganko; ~ protislovja → odpraviti; ~ skrivnosti narave → spoznati, odkriti; razrešiti koga/kaj ~ sekretarja; ~ nadzorni odbor
razrešíti se in razréšiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kar ga je mučilo, se je razrešilo samo od sebe
Pravopis
razvídeti -im dov. -en -ena; razvídenje (í ȋ) neobč. ugotoviti, spoznati
Pravopis
resníca1 -e ž, pojm. (í) govoriti ~o; ~ o dogodku; opisati stvari, kot so v ~i; po ~i povedati; v ~i biti hvaležen; filoz. absolutna ~; neobč.: spoznati ~o razmerja med človekom in naravo bistvo; ~ njegovih trditev resničnost; poud. povedati golo ~o |brez olepšav|; števn. splošno veljavne ~e
Pravopis
sòbesedílo -a s (ȍí) spoznati pomen besede iz ~a
Pravopis
spoznáti -ám dov., star. spoznávši; spoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ nove goste; ~ delovanje stroja; ~ prijatelja po glasu; publ. ~ koga za krivega odločiti, da je kriv; publ. spoznati koga/kaj z/s kom/čim ~ predsednika s tajnico → seznaniti; ~ urednika s predpisi → seznaniti
spoznáti se -ám se (á ȃ) publ. z/s kom/čim → seznaniti se; nedov. spoznati se na kaj ~ ~ ~ glasbo; dvovid. V mestu se slabo ~a
Pravopis
uméti úmem, star. uméti umêjem dvovid. -i -ite/-íte, star. -èj/-êj -êjte, nedov. -èč -éča, star. -óč; -èl/-él -éla tudi úmel -éla, -èt/-ét, úmljen -a; umétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. koga/kaj ~ besede razumeti, dojeti; Malokdo ~e reveža razume; ~ brati znati
uméti se úmem se, star. uméti se umêjem se (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. na koga/kaj ~ ~ ~ glasbo razumeti se, spoznati se; neobč. Dobro so se umeli se razumeli
Pravopis
vníkniti -em dov. vníknjenje (í ȋ) v kaj Črnilo ~e ~ papir; neobč. ~ ~ bistvo življenja spoznati
Pravopis
vpoglèd -éda m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ v uradni spis; biti komu na ~; publ.: ~ v dogajanje pogled; dobiti, imeti ~ v kaj globlje spoznati, poznati kaj
Pravopis
zablóda -e ž (ọ̑) spoznati ~o; pojm., poud. živeti v ~i |v zmotnem prepričanju|
Pravopis
zájec1 -jca m z -em živ. (ȃ) zasledovati ~a; slabš.: biti ~ |bojazljiv, strahopeten|; spoznati se na kaj kakor ~ na boben |prav nič|
zájka -e ž (ȃ)
zájklja -e ž (ȃ)
zájčev -a -o (ȃ)
Pravopis
zastopíti1 in zastópiti -im dov. zastópi -te in -íte; zastópil -íla, zastópit, zastópljen -a; zastópljenje; (zastópit) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. razumeti, dojeti: koga/kaj Ne more govoriti, ~i pa vse
zastopíti se in zastópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. razumeti se, spoznati se: Onadva se dobro ~ita; zastopiti se na kaj ~ ~ ~ avtomobile
Pravopis
zgrúntati -am dov. -an -ana (ú) neknj. pog. ugotoviti, spoznati
Pravopis
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
Število zadetkov: 38