označeválnik -a m (ȃ)
1. kar kaj označuje: Zbira stare knjige, hkrati z njimi pa hrani številne ekslibrise, avtorske podpise in razne označevalnike; laserski označevalnik priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju;
2. jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na slovnično kategorijo, zvrstnost, stilnost, časnost; kvalifikatorSSKJ: označiti besedo z označevalnikom; oblikoslovni označevalnik; Nekatere besede so v pravopisu označene s čustvenostnim označevalnikom poudarjalno, kar pomeni, da beseda nikakor ne zveni nevtralno E (↑)označeváti
Zadetki iskanja
SNB
SNB
plečnikoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikolog: Podpiram tudi zamisel o gradnji mostu, vendar bo treba rešiti še dileme, ki jih odpirajo naši plečnikoslovci glede uporabe že izdelanih projektov E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikolog: Podpiram tudi zamisel o gradnji mostu, vendar bo treba rešiti še dileme, ki jih odpirajo naši plečnikoslovci glede uporabe že izdelanih projektov E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
SNB
pòdpoménka -e ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl.
beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom; hiponimSSKJ: Besede so glede na stopnjo prekrivanja pomenov označene kot sopomenke ali delne sopomenke, včasih je poleg najti še podpomenke in protipomenke E (↑)pod... + ↑poménka
beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom; hiponimSSKJ: Besede so glede na stopnjo prekrivanja pomenov označene kot sopomenke ali delne sopomenke, včasih je poleg najti še podpomenke in protipomenke E (↑)pod... + ↑poménka
SNB
pokônčnica -e ž (ō)
1. pokončna, navpična palica, letev: Okrog pokončnice se ovija kača
2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: Beseda je dana med pokončnice
3. člov. načelna, značajna ženska: Bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet E (↑)pokônčen
1. pokončna, navpična palica, letev: Okrog pokončnice se ovija kača
2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: Beseda je dana med pokončnice
3. člov. načelna, značajna ženska: Bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet E (↑)pokônčen
SNB
pôlcitátni -a -o [pou̯citatni] prid. (ȏ-ȃ) jezikosl.
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda; Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih slovenskega jezika E (↑)pol... + (↑)citáten
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda; Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih slovenskega jezika E (↑)pol... + (↑)citáten
SNB
poménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, besedna zveza kot nosilka pomena: Prvo uro sem pričela z utrjevanjem pomenk (protipomenk, nadpomenk, podpomenk), ki smo jih že obravnavali v učilnici, sedaj pa so pomenke utrdili z nalogami na računalniku E (↑)pomèn
beseda, besedna zveza kot nosilka pomena: Prvo uro sem pričela z utrjevanjem pomenk (protipomenk, nadpomenk, podpomenk), ki smo jih že obravnavali v učilnici, sedaj pa so pomenke utrdili z nalogami na računalniku E (↑)pomèn
SNB
práktičnosporazumeválni -a -o prid. (á-ȃ) jezikosl.
ki je v zvezi z vsakdanjim sporazumevanjem o praktičnih zadevah: praktičnosporazumevalna beseda; praktičnosporazumevalno besedilo; Mešanica nove vzvišenosti in starega neznanja grozi, da bo zabrisala meje med zbornim in pogovornim, med praktičnosporazumevalnim in strokovnim jezikom E iz práktično sporazumévanje
ki je v zvezi z vsakdanjim sporazumevanjem o praktičnih zadevah: praktičnosporazumevalna beseda; praktičnosporazumevalno besedilo; Mešanica nove vzvišenosti in starega neznanja grozi, da bo zabrisala meje med zbornim in pogovornim, med praktičnosporazumevalnim in strokovnim jezikom E iz práktično sporazumévanje
SNB
predímek -mka m (ȋ) jezikosl.
nepregibna beseda pred priimkom, zlasti tujim, kot njegov sestavni del: Določeni ljudje iz višjih slojev pogosto uporabljajo predimke de, von E (↑)pred... + (↑)(pri)ímek
nepregibna beseda pred priimkom, zlasti tujim, kot njegov sestavni del: Določeni ljudje iz višjih slojev pogosto uporabljajo predimke de, von E (↑)pred... + (↑)(pri)ímek
SNB
prevédek -dka m (ẹ̑)
prevedena beseda ali besedna zveza: latinski prevedek; seznam prevedkov; Za večino teh izrazov že obstajajo slovenski prevedki E (↑)prevêsti
prevedena beseda ali besedna zveza: latinski prevedek; seznam prevedkov; Za večino teh izrazov že obstajajo slovenski prevedki E (↑)prevêsti
SNB
prevedênka -e ž (é) jezikosl.
prevedena beseda: Veliko je dobesednih prevedenk iz drugega jezika E (↑)prevêsti
prevedena beseda: Veliko je dobesednih prevedenk iz drugega jezika E (↑)prevêsti
SNB
prilóžnostnica -e ž (ọ́) jezikosl.
beseda, priložnostno tvorjena za izrazitev navadno posebne, enkratne vsebine: Priložnostnice imajo navadno majhno možnost, da postanejo del leksikalnega sistema E (↑)prilóžnosten
beseda, priložnostno tvorjena za izrazitev navadno posebne, enkratne vsebine: Priložnostnice imajo navadno majhno možnost, da postanejo del leksikalnega sistema E (↑)prilóžnosten
SNB
psoslôvec -vca m, člov. (ȏ)
strokovnjak za psoslovje; kinologSSKJ: društvo psoslovcev; Opravljanje potrebe v hiši oziroma sobna nečistoča, kot to obliko neželenega pasjega vedenja imenujemo psoslovci, je težava, ki lahko povzroča kar hude preglavice E (↑)pès + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
strokovnjak za psoslovje; kinologSSKJ: društvo psoslovcev; Opravljanje potrebe v hiši oziroma sobna nečistoča, kot to obliko neželenega pasjega vedenja imenujemo psoslovci, je težava, ki lahko povzroča kar hude preglavice E (↑)pès + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
SNB
raznopoménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: Slovarski sestavki so bili dopolnjeni s sopomenkami, nadpomenkami, podpomenkami, raznopomenkami in angleškimi, nemškimi ter latinskimi ustrezniki E iz rázni pomèn
beseda, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: Slovarski sestavki so bili dopolnjeni s sopomenkami, nadpomenkami, podpomenkami, raznopomenkami in angleškimi, nemškimi ter latinskimi ustrezniki E iz rázni pomèn
SNB
raznopoménski -a -o prid. (ẹ̑) jezikosl.
ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: razlikovanje med enakozvočnicami in enakopisnicami oz. raznopomenskimi besedami E iz rázni pomèn
ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: razlikovanje med enakozvočnicami in enakopisnicami oz. raznopomenskimi besedami E iz rázni pomèn
SNB
raznopoménskost -i ž (ẹ̑) jezikosl.
lastnost, značilnost besede, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: Pomenska različnost temelji na protipomenskosti in raznopomenskosti E ↑raznopoménski
lastnost, značilnost besede, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: Pomenska različnost temelji na protipomenskosti in raznopomenskosti E ↑raznopoménski
SNB
rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ)
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
SNB
športoslôvje -a s (ȏ)
veda o športu; športologija: fakulteta za športoslovje; V športoslovju je zbranih nekaj čez petdeset opredelitev pojma šport, ki se včasih (odvisno od zornega kota) precej razlikujejo, toda v nobeni ne manjka razsežnosti telesno gibanje E (↑)špórt + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
veda o športu; športologija: fakulteta za športoslovje; V športoslovju je zbranih nekaj čez petdeset opredelitev pojma šport, ki se včasih (odvisno od zornega kota) precej razlikujejo, toda v nobeni ne manjka razsežnosti telesno gibanje E (↑)špórt + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
SNB
transfuziologíja -e [transfuzijologija] ž (ȋ)
veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: Po končani medicinski fakulteti in pripravništvu je opravila specialistični izpit iz transfuziologije E ← agl. transfusiology, nem. Transfusiologie iz (↑)transfuzíja + tvor. od gr. lógos 'beseda'
veda v medicini, ki se ukvarja z odvzemanjem, pripravo in posredovanjem krvi ali njenih sestavin: Po končani medicinski fakulteti in pripravništvu je opravila specialistični izpit iz transfuziologije E ← agl. transfusiology, nem. Transfusiologie iz (↑)transfuzíja + tvor. od gr. lógos 'beseda'
SNB
transplantologíja -e ž (ȋ)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantacijska medicina: Naziv doktorja znanosti je dobil za monografijo o transplantologiji, ki je postala nekakšen medicinski vodič po tej novi vedi E ← agl. transplantology iz (↑)transplantírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, znanost, govor'
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantacijska medicina: Naziv doktorja znanosti je dobil za monografijo o transplantologiji, ki je postala nekakšen medicinski vodič po tej novi vedi E ← agl. transplantology iz (↑)transplantírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, znanost, govor'
SNB
varstvoslôvje -a s (ȏ)
veda o družbenih mehanizmih za zagotavljanje varnosti in varstva v državi: študij varstvoslovja; Dnevi varstvoslovja so priložnost za neposredne stike teoretikov in praktikov ter za pospešeno reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja E (↑)várstvo + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
veda o družbenih mehanizmih za zagotavljanje varnosti in varstva v državi: študij varstvoslovja; Dnevi varstvoslovja so priložnost za neposredne stike teoretikov in praktikov ter za pospešeno reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja E (↑)várstvo + tvor. od stcslov. slovo 'beseda'
Število zadetkov: 43
Dostopnost