- ki ima dolg; zadolžen
- obdolžen
PRIMERJAJ: dolžan
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
dolžen prid., F2, creditum, -ti, ṡavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡhni lyſt
Besedje16
Besedje16
dolžen2 prid. ♦ P: 40 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
dolžen -a -o deležnik
česa ki domnevno dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžèn, obtoževan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ16
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
dúšati se -am se nedov. (ū) ekspr.
1. hrupno zagotavljati, zatrjevati: kar naprej se duša, da ni nikomur nič dolžen; dušal se je in prisegal, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo
2. pridušati se, preklinjati: dušal se je, da je bilo več kletvic kot pa besed
1. hrupno zagotavljati, zatrjevati: kar naprej se duša, da ni nikomur nič dolžen; dušal se je in prisegal, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo
2. pridušati se, preklinjati: dušal se je, da je bilo več kletvic kot pa besed
Pravopis
dúšati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dúšanje (ú; ȗ) poud.: Duša ~, da ni nikomur nič dolžen |hrupno zagotavlja, zatrjuje|; |preklinjati, pridušati se|
Celotno geslo
Kostelski
Prekmurski
dúžen -žna -o prid.
1. dolžen, ki ima dolg: Dájte vſzákomi, ka ſzte du'zni, komi danyé, danyé, komi máuto KŠ 1754, 49; Goſzpodé ino Vládnikov, csi nyim ne dámo, ka ſzmo nyim du'zni dati KŠ 1754, 48; eden nyemi je du'zen bio pétſztou ſzoudov KŠ 1771, 190; tak nyemi plácsa, ka nyemi je du'zen KŠ 1771, 445; Od 10000 talentumov du'znoga ſzluga KŠ 1771, 58
2. obvezan komu kaj izkazovati, storiti: za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov ino zpokourov duſen TF 1715, 21; ſzem jaſz vekivecſnoga ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; cséſzt, ſtero je du'zen Bougi KŠ 1754, 9a; vkákſem poſtenyej i vrejdnoſzti ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; ſzam Du'sen lübiti Bogá KM 1783, 301; Du'sna ſzta oneva priprávlati SIZ 1807, 10; ſzo nej ſtimali za du'zno Bogá meti vu ſzpoznanyi KŠ 1771, 449; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; ka ſzmo du'zni Bougi i naſſemi bli'znyemi KŠ 1754, 7; I tim hudim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; nego i du'zni ſzmo, kak za prvo hválo dati KŠ 1771, A2a; dú'sni szmo naso Králevcsino brániti KOJ 1833, VII; Velikási szo du'zni na szpravicsi nazocsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
1. dolžen, ki ima dolg: Dájte vſzákomi, ka ſzte du'zni, komi danyé, danyé, komi máuto KŠ 1754, 49; Goſzpodé ino Vládnikov, csi nyim ne dámo, ka ſzmo nyim du'zni dati KŠ 1754, 48; eden nyemi je du'zen bio pétſztou ſzoudov KŠ 1771, 190; tak nyemi plácsa, ka nyemi je du'zen KŠ 1771, 445; Od 10000 talentumov du'znoga ſzluga KŠ 1771, 58
2. obvezan komu kaj izkazovati, storiti: za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov ino zpokourov duſen TF 1715, 21; ſzem jaſz vekivecſnoga ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; cséſzt, ſtero je du'zen Bougi KŠ 1754, 9a; vkákſem poſtenyej i vrejdnoſzti ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; ſzam Du'sen lübiti Bogá KM 1783, 301; Du'sna ſzta oneva priprávlati SIZ 1807, 10; ſzo nej ſtimali za du'zno Bogá meti vu ſzpoznanyi KŠ 1771, 449; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; ka ſzmo du'zni Bougi i naſſemi bli'znyemi KŠ 1754, 7; I tim hudim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; nego i du'zni ſzmo, kak za prvo hválo dati KŠ 1771, A2a; dú'sni szmo naso Králevcsino brániti KOJ 1833, VII; Velikási szo du'zni na szpravicsi nazocsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
SSKJ²
gostáščina -e ž (ā)
v kmečkem okolju, nekdaj najemnina, ki jo plačuje gostač: plačati gostaščino; dosti je že dolžen za gostaščino
v kmečkem okolju, nekdaj najemnina, ki jo plačuje gostač: plačati gostaščino; dosti je že dolžen za gostaščino
SSKJ²
hvála -e ž (á)
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti
2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo
3. v členkovni rabi izraža
a) hvaležnost: hvala! hvala, gospod! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!«
b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu
c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne kadim
● ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala – cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa: poslušati, zaslužiti hvalo; to je povedal v njegovo hvalo; prazna, zaslužena hvala; hvale je bil vesel; hvale vredna odločitev; željen je časti in hvale; star. dajati hvalo hvaliti
2. star. izražanje hvaležnosti, zahvala: to naj bo hvala za mojo dobroto; za svoj trud ne pričakuje hvale; dolžen sem mu hvaležnost, hvalo
3. v členkovni rabi izraža
a) hvaležnost: hvala! hvala, gospod! hvala vam! iskrena, najlepša, prisrčna hvala! hvala lepa! / hvala za gostoljubje, pismo! hvala za vse! tisočkrat hvala, da si storil to namesto mene! / kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo: »Kako se imate?« »Hvala, dobro!«; »Dober tek!« »Hvala, enako!«
b) veselje, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu
c) vljudno odklonitev, zavrnitev: ne potrebujem, hvala! hvala, ne kadim
● ekspr. kar naprej so mu peli hvalo zelo so ga hvalili; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. sama hvala ga je zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema; iron. hvala za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. bil je poln hvale o njem zelo ga je hvalil; lastna hvala – cena mala; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
SSKJ²
hvaléžnost -i ž (ẹ́)
čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti
// izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; pričakovati hvaležnost; računati, zanašati se na hvaležnost; poplačati dobroto s hvaležnostjo
čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti
// izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; pričakovati hvaležnost; računati, zanašati se na hvaležnost; poplačati dobroto s hvaležnostjo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 115
Dostopnost