búrovž -a m (ú)
1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
buzakljún -a m (ȗ)
star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun
star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
človéčina -e ž (ẹ̑)
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek: tršata človečina
2. človeško meso: barva trohneče človečine
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek: tršata človečina
2. človeško meso: barva trohneče človečine
SSKJ²
čòk čôka m (ȍ ó)
1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
// nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
♦ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
// nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
♦ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
Pravopis
čòk čôka m (ȍ ó) goreči ~i; ~ premoga; pokr. primor. ruvati ~e štore; člov., slabš. |neroden človek|
Celotno geslo
Etimološki
čȗš -a m
Celotno geslo
Kostelski
Terminološka
Dopplerjev pojav, dopler
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
SSKJ²
drémež -a m (ẹ̑)
1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža
// želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža
2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež
1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža
// želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža
2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež
SSKJ²
Pravopis
drénovec1 -vca m z -em člov. (ẹ́) poud. |neroden, okoren človek|
drénovka -e ž, člov. (ẹ́) poud.
drénovčev -a -o (ẹ́) poud.
drénovka -e ž, člov. (ẹ́) poud.
drénovčev -a -o (ẹ́) poud.
SSKJ²
drvár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv: najeti drvarje; drvarji in oglarji / zastar. drvarji so se vračali iz Slavonije gozdni delavci
2. slabš. neroden, neuglajen moški: kaj bi s takim drvarjem
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv: najeti drvarje; drvarji in oglarji / zastar. drvarji so se vračali iz Slavonije gozdni delavci
2. slabš. neroden, neuglajen moški: kaj bi s takim drvarjem
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
Pravopis
drvén -a -o (ẹ̑) redk. ~ podstavek lesen; poud. biti preveč ~ pri delu |neroden, okoren|
drvénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
drvénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 302
Dostopnost