Zadetki iskanja
Svetokriški
prebivališče -a s prebivališče: Letu mejstu nej obena loterska hisha, àmpak prebivalshe im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ ſo en pravi, shiui peld S. Troyze … prebivalſhe im. ed. S. Duhà ǀ vy ſte enu prebivalishe im. ed. SVETE TROYZE ǀ ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit, de bi vrednu prebivalishie im. ed. S. Duha ratalu ǀ na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe im. ed. tu ner ſihurnishi ǀ druſiga pak je ſaurashil inu od ſvojga brebivalsha rod. ed. lozhil, inu prekolnil ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha rod. ed., ali prehodiſha ǀ ta kateri G: Boga s'prebivalisha rod. ed. suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe tož. ed. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe tož. ed. dokonzhali ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe tož. ed. mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ kadar bi bilu mogozhe sa nyh vezhnu prebiualshe tož. ed. bi semlo ſi isvolili ǀ tu dobru je ſvoje prebiualszhe tož. ed. v' nebeſſih imelu ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu perbivalshe tož. ed. ǀ ſiſydajte tedaj njemu tu prebivalſzhe tož. ed., kateru ſte njemu oblubili ǀ urednu prebivalzhe tož. ed. njemu njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ v' katerem prebivalszhi mest. ed., ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto Zapisi kažejo na naglas prebiválišče, kot ga ima še Pleteršnik.
Svetokriški
prirojnik -a m sorodnik: kadar ſo njè Soſedie, inu perrojniki im. mn. Shlishali, de je Goſpud veliko miloſt ny is kasal, ſo ſe ony shnjo veſſelili (III, 310) Pleteršnik navaja prirọ̑jnik ‛sorodnik’ po Schönlebnu.
Svetokriški
razusesti dov. razjahati: ena kmetushka shena je na enem osli jesdla, ter nei reuſedla del. ed. ž, de ſi lih S. Rus. T. ſo nesli (V, 371) Zapis kakor pri Alasii rauſeſt ‛ſmontare’ kaže na disimilatoričen izpad predponskega -z-, prim. pri → razveseliti zapise reveſselim, reveſſelite, reveſselila. Pleteršnik navaja razsẹ́sti ‛vom Pferde steigen’ brez predpone u-.
Svetokriški
skrabotati -očem nedov. šklopotati: Leta kamen imà veliko mozh vſebi, ter pride is dalnih deshel, je belle farbe, ter imà noter vſebi enu sernu, kateru noter v' tem shlahtnem kameinu skrabozhe 3. ed., inu is tega ſe posna, de je ta pravi Belzoar (V, 551) Pleteršnik zaradi sorodnih besed nastavi škrabotáti.
Svetokriški
služebnik m služabnik: Elias je bil velik shlushebnik im. ed. Boshy (I/2, 75) Pleteršnik navaja služẹ̑bnik in slȗžebnik po avtorjih, ki verjetno črpajo iz vzhodnih narečij, kjer se polglasnik v krepki poziciji razvije v e; → služabnik.
Svetokriški
šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.
Svetokriški
vgrabec -bca m vrabec: Supet ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu daj. ed., kateri v'puſhavah prebiva (I/1, 14) Pleteršnik navaja grabec kot goriš.; zapis je morda križanje med to narečno besedo in širše sloven. vrabec.
Svetokriški
zaluščiti -im dov. zaloputniti: hishne urata salushi 3. ed., inu saprè (IV, 275) Pleteršnik navaja zalúščiti ‛zuschlagen’ po Janezu Svetokriškem in po Cigaletu.
Svetokriški
zrejati nedov. zoreti: aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.
Svetokriški
želje -a s želja, hrepenenje, poželenje: ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje im. ed. po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ ena ſama ſveta miſſu, inu shejlje im. ed. ſadobj en velik lon per Bugu ǀ od veliziga shelja rod. ed. Serce mu je hotelu ſe vtergat ǀ Kosha tudi pomeni shelje tož. ed., inu nagnenie tiga zhloveka Pleteršnik navaja samostalnik srednjega spola žélje po Jarniku in Murku.
Svetokriški
žerjal -a m žerjav: Sherjali im. mn., Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei v'ſvoie gnesda (I/2, 51) Besedo žerjàł navaja Pleteršnik po Erjavcu kot notr.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost