Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
Prekmurski
ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6
Celotno geslo eSSKJ16
arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: konjski arcat, višji arcat
Vorenc
ardrati se nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; rinari, ſe ardrati; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati
Vorenc
ardrija ž, F9, adjurgium, -gÿ, krég, ardria; contentio, arvanîe, krég, ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada; diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti; factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy, ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy; jurgia, ardrie; jurgium, kreig, ardria, ṡvada; rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa
Pleteršnik
árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
Pleteršnik
ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
Pleteršnik
ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.
Pleteršnik
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
Pleteršnik
bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
Pleteršnik
bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.-Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
Pleteršnik
bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.-Valj. (Rad); — prim. baga.
Pleteršnik
baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
Pleteršnik
báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
Pleteršnik
bahorȋja, f. die Zauberei, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 5314