Zadetki iskanja
Svetokriški
Oto -na m osebno lastno ime Oto: Ceſar Otto im. ed. je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu (I/2, 67) ǀ ſim bral, od Ceſſarja Ottona rod. ed., leta je veliku shlishal od ſvetoſti od tiga bogaboyezhiga Appata Niluſa (IV, 487) ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju Ottonu mest. ed. III. ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano (V, 90) 1. Ni jasno, ali je mišljen nem. cesar Oto I. (912–973) ali Oto II. (955–983). 2. Oto III. (980–1002), nem. cesar
Svetokriški
pa1 vez. pa: bi radi ſpet ledig bili, pa naj vezh mogozhe ǀ kadar noter prideio bi spet rade vun pershle, pa nemorio ǀ Jeſt bi hotel rad dellat pa sa volo moje bolesni nemorem ǀ ſe malu zhaſsa gleda, pa gre po svoijm opravilu ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi, inn de bi ſe dershala, kakor ena nuna, panemorem Mnogo pogosteje se uporablja → pak1.
Svetokriški
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
Svetokriški
Svetokriški
plesati -am/-ešem nedov. plesati: je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat, inu pleſsat nedol. ǀ lepu snaio pleſsati nedol. ǀ je sazhel igrati, ali pak pleſati nedol. ǀ pojdi s' mano v' paku pleſſat namen. ǀ kakor ſe godè, taku ſe pleſhe 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa 3. ed., skaka, leba ǀ do polnozhi pleshemo 1. mn., inu kratik zhaſs tribamo ǀ pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete 2. mn., po moshku isdarite ǀ vy katiri taku radi pleſſete 2. mn. ǀ hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate 2. mn. ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio, inu plesheio 3. mn. ǀ kirkuli pleſſ ſe najde, tamkaj tudi ſe naideio hudizhi, inu shnimi pleſſeio 3. mn. ǀ je Skakal, inu pleſſal del. ed. m pred Skrinjo Boshjo ǀ pred folkam je skakal, inu pleſsal del. ed. m ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral, plesal del. ed. m, nezhiſtoſt tribal ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah pleſal del. ed. m ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala del. ed. ž pred Krajlam ǀ nuzh inu dan bi pleſsala del. ed. ž ǀ cello nuzh bo plèſsala del. ed. ž ǀ je taku lepu zitral, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali del. mn. m ǀ So zitrali, inu pleſsali del. mn. m ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi, de bi tudi one pleſſale del. mn. ž
Svetokriški
ponuditi -im dov. ponuditi: n'hozhe sa Iogra imèti, kateri ſam ſe pride punidit nedol. (I/2, 2) ǀ Gdu bode tedaj taku hudoben, taku tardouraten de rad, inu volnu nebode vſel ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi 3. ed. (I/1, 13)
Svetokriški
popravljati nedov. popravljati: ſtole v'zirqui je rad popravlal del. ed. m, rekozh jeſt obeniga nej ſim moje dny polomil (V, 35)
Svetokriški
povabiti -im dov. povabiti: Rad, inu volnu vaſſ povabem 1. ed. ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie povabi 3. ed. ǀ v'praſnik vſelej drugo Goſpodo v'Goſtje povabite 2. mn., ali pak vy ſte povableni ǀ en dan je bil povabil del. ed. m Rimsko Goſpodo v'gostje ǀ cello deshelo je bil v'goſtie povàbil del. ed. m ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila del. ed. ž k' vezery Krajla Marcantona ǀ je bila v'goshtje povabila del. ed. ž ǀ Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili del. mn. m ǀ veliku Rimske Gospode ſò bily na ohzet povabeli del. mn. m
Svetokriški
pridižnica -e ž prižnica: prideshenza im. ed. ſe je polomila pod Svetem Antonam ǀ is lete Pridishinze rod. ed. vam je djal ǀ krajl ſtopi na pridishenzo tož. ed., ter sazhne pridigvat ǀ je bil na pridishinzo tož. ed. ſtopil ǀ ta hudizh na Pridiſhinzo tož. ed. ſtopi ǀ na leto Pridishnizo tož. ed. ſtopit ǀ On ſtopi na pridiſinzo tož. ed. ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel na pridisinzo tož. ed. ǀ kadar napridiſinzo +tož. ed. ſtopij ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja na Pridishinzi mest. ed., de bi imeli greha ſe varvat ǀ jeſt sdaj ſim v' tej Boshj Veshi na Pridiſhnizi mest. ed. ǀ kateri je rad pridiſhinze tož. mn. dellal, pridigo pak poshlushat nej hotel ǀ ony dellaio pridishjnze tož. mn., na katerih ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio → pridiga
Svetokriški
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
Svetokriški
rojen -a prid. rojen: Christus je od ene zhiste Diuize rojen im. ed. m ǀ taku dobru perſiansku je govuril, kakor de bi rojen im. ed. m perſianer bil ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien im. ed. m ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen im. ed. m ǀ bi hotel rad vejdit, zhe je bulshi ſa zhloveka de je mosh, ali pak shena rojem im. ed. m ǀ danaſs je rojena im. ed. ž taista, Katera bode porodila to Nebeſhko zhistost ǀ Bosh ſazhela preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena im. ed. ž ǀ Tu pervo rojenu im. ed. s v'nashih glidih je serce ǀ ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene rod. ed. ž Gospodizhne Thereſiæ Frajerze Fon Engelshaus ǀ ſo vidili rojeno tož. ed. ž leto Ceſarizo ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena im. dv. m vchani Galilej ǀ Vſy ludje ſo rojeni im. mn. m, de bi imeli letejti pruti Nebeſsom ǀ bulshi bi bilu sa vaſs, de bi nebili roieni im. mn. m na ſvejt ǀ de ſo shene rojene im. mn. ž
Svetokriški
skaka -e ž šah: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako tož. ed. imenovano (V, 90) ← it. scacco ← perz. šāh ‛kralj’; lematizacija ni zanesljiva, saj bi bilo mogoče nastaviti tudi skako in zapis pojmovati kot im. ed.
Svetokriški
slab -a prid. 1. slaboten: pole Sampson je bil taku ſlab im. ed. m ratal, de Philiſtery so bily njega lahku premogli ǀ s'kusi greh taku ſlap im. ed. m rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ Leshish bolan, inu slap im. ed. m, rad bi shal na Boshy pot ǀ sdaj pak pravi, de je prevezh slaba im. ed. ž sa poſt ǀ Ena iskra je taku slaba im. ed. ž, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ Maihina, inu slaba im. ed. ž reizh je dim, vener okadi te ner leipshi pilde ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka slaba im. ed. ž reizh ǀ ſneih je ena mehka, inu slaba im. ed. ž rejzh ǀ Nej potle zhudu aku ta slaba im. ed. ž poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba im. ed. ž, ſledna lepota je garda ǀ vſe ſe poshushi iuu ſlabu im. ed. s rata ǀ ſerze sazhne ſlabu im. ed. s prihajat ǀ sa volo nyh slabe rod. ed. ž nature ǀ kadar edn tu S. Reshnu Telu ohrani pod ſtreho ſvojga slabiga rod. ed. s ſerza v' naglaunem grehu ǀ ima pak slabo tož. ed. ž glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna ǀ Drugu ſerce ima slabu tož. ed. s strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ pervolite v' vashim pohleunim, inu slabem mest. ed. m ſtanu oſtati ǀ bo velika ſrezha tvoja, aku tulikain hudizhou bosh mogal ob taiſti slabi mest. ed. ž uri tvoi premagat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem or. ed. m ǀ Ceſſar s' slabo or. ed. ž shtimo pravi ǀ ſo prevezh slabi im. mn. m zhes eno taku veliko vojsko vagat ǀ Ti bolni, inu cilu slabi im. mn. m ludje shiher meſſu jedò ǀ ſo ſlabi im. mn. m inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſlabi im. mn. m zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve ǀ ony ſlabij im. mn. m rataio de ta hudi yh premaga kadarkuli hozhe ǀ slabij im. mn. m ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij ǀ kakor de bi bily ene slabe im. mn. ž Muhe ǀ de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe im. mn. ž ouzhize ǀ s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh rod. mn. ſtury mozhne ǀ taisti kateri gnado S. Duha doſesheio s'ſlabih rod. mn. mozhni, s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem, inu ſlabem daj. mn. od kot pride de premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha ǀ Te slabe tož. mn. m v'shlushbi boshje ludy mozhne ſturi ǀ te ſlabe tož. mn. m ſtury mozhne, te ſtare mlade ǀ odpre ſvoje slabe tož. mn. ž/s vſta, ter leto beſſedo srezhe ǀ sa slabe tož. mn. ž/s maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon 2. slab, škodljiv: de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba im. ed. ž ſtuar: she slabishi ſo kabilize primer.> takrat ta krivizhni, inu ſlabishi im. ed. m sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba ſtuar: she slabishi im. mn. ž ſo kabilize ǀ kai more shlabishi im. ed. s, inu majnshi biti kakor je ena bauha ǀ sadene ta slabishi tož. ed. m glid tiga pilda ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga tož. ed. m ži., inu nishiſhiga bil proſil ǀ te preproste ijhzhete ogolufati, te ſlabishij tož. mn. m premagati presež.> ſe ima bati tiga ner slabishiga rod. ed. m, inu mainshiga ſaurashnika V pomenu ‛slab’ se pogosteje uporablja → žleht.
Svetokriški
stol -a m 1. stol: is tiga ſtola rod. ed. je vſaketeriga shuleria vidil ǀ ta pervi ven ſtol tož. ed. ſe sadene, ter s' shkafam pade ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol tož. ed. te Abbtiſſize ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu mest. ed. v'pakli ſedel ǀ kadar vaſs bo poſtavil na polizo nebeskih ſtolou rod. mn. ǀ pridigo pak poshlushat nej hotel, ſtole tož. mn. v'zirqui je rad popravlal ǀ de bi my sydeli næ stolèh mest. mn. nebeskyh 2. prestol: Maria je en Kerubinski Stoll im. ed. je djal Sveti Epiphanius ǀ on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola rod. ed., v' kateram ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ je hotel she vishishi ſedeiti, inu do ſamiga Stola rod. ed. Boshiga priti ǀ de ſe ne bo k'temu ſtolu daj. ed. te milosti perblishal ǀ Pametnu gvishnu ſte ſturili, de Stollu daj. ed. te miloſti ſte ſe potozhili v' letej vashi veliki potrebi ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke vsame, inu hudizha krona, inu na ſtol tož. ed. ſvojga ſerza ga postavi ǀ ſo njega s'velikim veſſeliam, inu zhaſtio na ſtol tož. ed. S. Petra poſtavili ǀ on ſede na ſvoj Krailevi ſtol tož. ed. ǀ je bil Leona polonal, inu na Ceſſarski ſtol tož. ed. polsdignil ǀ S. Florian kakor vaſh Varih pude pred Stol tož. ed. Boshy ǀ Rudolffa inu njegou Rod na Stol tož. ed. teh Ceſſarjou je polsdignil ǀ kakor na semli krailize ſedè per tronu, ali ſtolu mest. ed. tiga kraila ǀ nej Krajla na semli, de bi taku mozhnu na ſvojm Stolu mest. ed. ſedel ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli mest. ed. ſidel ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli mest. ed. ǀ kakor en Krajl, katiri ſydi na enem viſſokim Stoli mest. ed. ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam or. ed. Rihtarja Nebeſhkiga ǀ ſo pred stolam or. ed. S. Troijce stali 3. prostor, mesto: taiſta dusha bò nepolnila en praſen ſtol tož. ed. v' Nebeſſyh ǀ de bi napolnil tajſti ſtol tož. ed. is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ Is taiſtiga ſtola rod. ed. is kateriga je bil ta greshni, inu nehualeshni Farator Judesh svershen, na leta ta ſveti, inu hualeshni Mathia je bil poſtaulen ǀ s'kusi Katere proshno, inu pomuzh, ſo imeli nepolneni bitij taisti prasni stoli im. mn., s'Katereh Lucifer, inu tij puntarski Angeli ſo bilij padili ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio de tiste ſtole tož. mn. prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti oslovi stol oslovska klop: Preceptor … yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi stol tož. ed. poſsadil ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti, inu ga na ta oſslovi ſtol tož. ed. poſhle
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Svetokriški
sukno -a s sukno: kupz jo da sa dua vatala ſekna rod. ed. ǀ rad inu volnu muvupash taistu ſeknu tož. ed., kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili ǀ ony seknu tož. ed. vkupaj sashivaio, de mras po ſimi nas neumorj Zapisi izkazujejo reducirani korenski u zaradi končniškega naglasa, prim. pri Pleteršniku suknọ̀.
Svetokriški
šivati -am nedov. šivati: Angely ſo hiteli shivat nedol., inu taku rekozh is Angelzou shnidary ratali ǀ nimash taku hitejti shivat nedol., de kumaj try dny shuline noſſio ǀ Ti Shnidar dellash en gvant, gdu bo tebi tvoje dellu plazhal? odgovorish, ta katerimu shivam 1. ed. ǀ Letu nam poterdi shilu, s' katerem shushtar shiva 3. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali del. mn. m, kadar ony gredo quartat, pyanzhovat
Svetokriški
tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
Svetokriški
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
Svetokriški
upati -am dvovid. upati, zaupati: zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si: s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči: v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
Število zadetkov: 47
Dostopnost