Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.
Pleteršnik
kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno-Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.
Pleteršnik
kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
krtíca 1., f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.
Pleteršnik
Pleteršnik
lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.-C.
Pleteršnik
méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
Pleteršnik
Pleteršnik
mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
Pleteršnik
mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
Pleteršnik
nabírati, -bȋram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
Pleteršnik
oboròk, -rǫ́ka, adj. der mit beiden Händen gleich bequem arbeiten kann, Habd.-Mik.; o. težak, tesar, C.
Pleteršnik
obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.-M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.-Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.-Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
Pleteršnik
odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; (fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 90
Dostopnost