Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
brákičen -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
SSKJ
brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
  2. 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
  3. 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha
    brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
SSKJ
brbòt -ôta (ȍ ó) glas, kot ga daje voda pri vretju: brbot studenca
SSKJ
brbotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 
  1. 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
  2. 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede
    brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir
SSKJ
brbráti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej
  2. 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
SSKJ
brbúnek -nka (ȗ) redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki
SSKJ
brbúnkati -am nedov. (ȗ) dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka
SSKJ
brčáti -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
SSKJ
brég -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 
  1. 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka
    // morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
  2. 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
    ● 
    nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
SSKJ
brégec -gca (ẹ̑) manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu
SSKJ
brezbárven -vna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo
    // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči
  2. 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre
    brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno
SSKJ
brezdánji -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda
// ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema
    brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled
SSKJ
brezkônčnost -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost
SSKJ
brézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba
● 
ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦ 
bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las
SSKJ
brízgati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
  2. 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
  3. 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
    // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
    ♦ 
    teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
    brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene
    brízgan -a -o: brizgan omet
     
    gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
SSKJ
brízgniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
  2. 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
  3. 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
SSKJ
bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 
  1. 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan
    // v grški mitologiji Haronov in Karonov brod
  2. 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj)
  3. 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
SSKJ
brôden -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna
SSKJ
brodíšče -a (í) 
  1. 1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče
  2. 2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču
SSKJ
brúhati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
    // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
  2. 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
     
    ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
  3. 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
Število zadetkov: 877