Zadetki iskanja
Pleteršnik
odrásti, -rástem, vb. pf. 1) entwachsen, Cig., Jan.; le tisti divjaki se v sklad cepijo, ki so drugemu cepljenju že odrasli, Pirc; šibi o., der Zuchtruthe entwachsen, Cig.; — 2) zur völligen Größe auswachsen, Mur., Cig., Jan.; — odrasel, erwachsen; odrasli mladenič, LjZv.; odrasel les, fähriges Holz, Cig.
Pleteršnik
ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.
Pleteršnik
ogledník, m. 1) der Beschauer, der Besichtiger, Cig., Jan., Levst. (Nauk); mesovni o., der Fleischbeschauer, DZ.; — 2) der Kundschafter, der Späher, Cig.; (oglę̑dnik), Dalm.-Valj. (Rad); — 3) ọ́gledniki, t. j., tisti, ki pridejo na ogledi, jvzhŠt.; — prim. ogled 2).
Pleteršnik
Pleteršnik
ostrupeníti, -ím, vb. pf. vergiften, Jan., M., Bes.; tisti pogovori so tvoje srce popolnoma ostrupenili, Škrb.
Pleteršnik
Pleteršnik
pečár, -rja, m. 1) der Ofenbauer, der Ofensetzer, der Ofenhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Bäcker, Alas., Dict.; — 3) tisti, ki peči kreše, der Steinhauer, Rez.-C.
Pleteršnik
prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče-Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); (prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.-C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. (nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
Pleteršnik
rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.-Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
Pleteršnik
sə̀ł, slà, m. 1) der Sendbote, der Bote, Meg., Mur., Cig., Jan.; sle poslati, Dalm.; angel ali s., Trub.; Joanezovi sli, Trub.; božji s., Krelj; brzi, hitri sli, Eilboten, Dalm.; s. ali legat, Skal.-Let.; razposlati posebne sle, Levst. (Nauk); Kje si tisti hitri sel, Ki si bil po me prišel? Npes.-K.; — 2) smrtni s., der Todtenkäfer (blaps mortisaga), Erj. (Ž.).
Pleteršnik
stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.-C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.-Valj. (Glas.), ogr.-C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče-Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein (germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
tȋsti, pron. derselbe, derjenige; tisti, kateri (ki) —; tisto, kar praviš, bomo že naredili; — ravno t., ebenderselbe; dieser, jener (na drugo in tretjo osebo kažoč): tista tvoja, njegova ošabnost.
Pleteršnik
Pleteršnik
trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.-Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.-Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
Pleteršnik
trínog 2., m. 1) der Peiniger, Mur.; der Henker, Meg.; = birič, Dict.; — 2) der Tyrann, Mur., Cig., Jan., nk.; — ("der mit den Füßen Tretende", Erj. [Torb. = Let. 1883, 301.]); po Cafu = tisti, kateri noge tere.
Število zadetkov: 42
Dostopnost