Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zanímati -am nedov. (ȋ)
1. vzbujati pri kom hotenje, željo
a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel? Zanimalo ga je, kje je oče vprašal je
b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanima ga glasba, šah; študiral bo matematiko, ker ga zelo zanima / ta pojav, problem strokovnjake že dolgo zanima / otroka zelo zanimajo pravljice rad jih bere, posluša; zanimajo ga živali / samotar je, drugi ljudje ga ne zanimajo ne vzbujajo v njem želje imeti stike z njimi; ekspr. ženske ga ne zanimajo preveč ne vzbujajo v njem potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
c) dobiti, imeti kaj: zanima ga ta hiša, parcela / sporoči, če te ta služba še zanima / nobene druge ne mara, samo tisto dekle ga zanima
2. ekspr., navadno z nikalnico izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: tvoji razlogi me ne zanimajo; to me nič, niti malo ne zanima; ne zanima me, kaj govorijo ljudje
3. publ. tikati se česa, zadevati kaj: gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce; ti problemi zanimajo nas vse; državnika sta se pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi
    zanímati se 
    1. imeti, kazati hotenje, željo
    a) vedeti, izvedeti kaj: zanimati se za vesti s fronte; zanimati se za vzroke nesreče / včeraj se je nekdo zanimal zate je povpraševal po tebi
    b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanimati se za filozofijo, šport; za politiko se ne zanima / že od malega se zanima za avtomobile / ti starši se premalo zanimajo za otroka premalo skrbijo zanj; ne zanima se za sosede ne želi imeti stikov z njimi
    c) dobiti, imeti kaj: več prosilcev se zanima za to službo, stanovanje / kupci se zelo zanimajo za te izdelke povprašujejo po njih / zanimati se za nakup zemljišča
    2. publ. prizadevati si, zavzemati se: zanimati se za gradnjo nove ceste, železniške proge
    zanimajóč -a -e:
    poslušal jih je, zanimajoč se za podrobnosti o dogodku
Celotno geslo Sinonimni
zanímati -am nedov.
1.
s smiselnim osebkom v tožilniku vzbujati pri kom hotenje, željo spoznati kaj, ukvarjati se s čim
SINONIMI:
pritegovati, privlačevati, privlačiti, publ. interesirati, ekspr. mikati3, ekspr. privabljati, ekspr. vabiti, ekspr. veseliti, ekspr. vleči
2.
s smiselnim osebkom v tožilniku, navadno z nikalnico, ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost
SINONIMI:
pog. brigati, ekspr. fučkati se, ekspr. mar2, ekspr. marati, knj.izroč. pritegovati
GLEJ ŠE SINONIM: tikati se2
Celotno geslo Kostelski
zanimatizaˈniːmat -an nedov.
Celotno geslo Sinonimni
zanímati se -am se nedov.
1.
za kaj imeti, kazati hotenje, željo spoznati kaj, ukvarjati se s čim
SINONIMI:
pog. imeti zanimanje, publ. interesirati se, knj.izroč. kazati zanimanje
2.
za kaj imeti, kazati hotenje, željo dobiti, imeti kaj
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: skrbeti, zavzemati se
SSKJ²
zapírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata
b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe
// z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati
2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta
// delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik
3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo
// na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo
4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev
5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje
6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete
// delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe
7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča
// delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
 
ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem
8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe
9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet
// publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje
10. povzročati neobičajno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
● 
prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati
    zapírati se 
    1. s prislovnim določilom biti pri zapiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se zapirajo od zunaj / okno se dobro zapira prilega
    2. prihajati v tak položaj, da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: vrata se zapirajo sama od sebe
    3. biti v stanju, ko deli prihajajo tesno drug k drugemu: cvetovi se zvečer zapirajo
    4. z zaprtjem vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapira se v sobo
    5. ekspr. postajati zadržan, nezaupljiv: po razočaranju se je čedalje bolj zapiral pred ljudmi / posamezni sloji so se zapirali vase omejevali so stike z drugimi
    ● 
    ekspr. oči se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; publ. organizacije se zapirajo v svoje kroge imajo čedalje manj stikov z drugimi; voda se mu zapira ima težave z odvajanjem seča
    ♦ 
    med. rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj
    zapiráje :
    zapiraje vrata, je še govorila
    zapirajóč -a -e:
    hrib, zapirajoč dolino; zapirajoča se vrata
Pleteršnik
zaslíšati, -slȋšim, vb. pf. 1) vernehmen, hören; z. glas in spoznati, čigav je; — 2) einvernehmen, verhören; z. priče; — 3) Audienz geben, Cig.
SSKJ²
zaslutíti in zaslútiti -im dov. (ī ú ū)
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: zaslutiti nesrečo, nevarnost; zaslutiti prevaro; zaslutil je, da bo kmalu umrl
// na osnovi določenih dejstev začeti pričakovati, predvideti kaj: zaslutili so posledice njegovega ravnanja
2. nedoločno se česa zavedeti, začeti si predstavljati: pomen njegovih besed so samo zaslutili; nekatere stvari so komaj zaslutili, kaj šele spoznali
3. nav. ekspr. nejasno, nedoločno zaznati: zaslutiti obrise gor v daljavi / psi so nas že zaslutili zavohali
    zaslúten -a -o:
    zasluteni dogodki; komaj zaslutena resnica
Pravopis
zastopíti1 in zastópiti -im dov. zastópi -te in -íte; zastópil -íla, zastópit, zastópljen -a; zastópljenje; (zastópit) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. razumeti, dojeti: koga/kaj Ne more govoriti, ~i pa vse
zastopíti se in zastópiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ̑) neknj. pog. razumeti se, spoznati se: Onadva se dobro ~ita; zastopiti se na kaj ~ ~ ~ avtomobile
SSKJ²
zasvetíti in zasvétiti -im dov. (ī ẹ́)
začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice
 
ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo
// sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarja
    zasvetíti se in zasvétiti se
    1. odbiti svetlobo: okno se zasveti v soncu / oči so se mu zasvetile / v njegovi roki se je zasvetil nož / v očeh so se ji zasvetile solze
    2. ekspr. svetlo se odraziti, pokazati: bela hiša se je zasvetila ob cesti; na jasi so se zasvetile marjetice
    // odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu
    // dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo
    3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zasvetilo se mu je, kaj nameravajo / nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela
    ● 
    ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje
SSKJ²
zaštékati -am dov. (ẹ̄pog.
začeti razumeti; dojeti, spoznati: hitro je zaštekal, da ne spada tja; zaštekati poanto
    zaštékati se 
    priti s kom v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: povsod se dobro zašteka z vsemi ljudmi
SSKJ²
zatískati -am nedov. (í)
1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno: zatiskati komu usta z dlanjo; zatiskati si nos z robcem; ob eksplozijah si zatiskati ušesa
// navadno v zvezi z oči imeti zaprte: zatiskati oči zaradi premočne svetlobe; od strahu zatiskati oči / ni se bal mrtvim zatiskati oči pokrivati jih z vekami
2. nar. zategovati: zatiskati rahlo zavezano ruto
● 
ekspr. do zdaj so si zatiskali oči pred resnico niso je hoteli spoznati, priznati
SSKJ²
zatísniti -em dov. (í ȋ)
1. s pritisnjenjem česa, stisnjenjem narediti kako odprtino v čem neprehodno: zatisniti komu usta z dlanjo; zatisnil si je nos zaradi smradu; s prsti si je zatisnil ušesa, da ne bi slišal poka / prišel je od zadaj in mu zatisnil oči z rokama zakril
// navadno v zvezi z oči zapreti: zatisnil je oči, ker je hotel spati / zatisniti mrliču oči pokriti jih z vekami
2. nar. zategniti: vrv, ovito okoli rok, so mu zatisnili; zatisniti si kravato
● 
zatisniti oko, oči ekspr. vso noč ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. profesor včasih zatisne (eno) oko, če dijaki prepisujejo se naredi, kot da ne opazi; pri izdajanju dovoljenj je večkrat zatisnil oko spregledal kako pomanjkljivost; ekspr. za vedno je zatisnil oči umrl je; ekspr. zatisniti (si) oči pred resnico ne hoteti je spoznati, priznati; morali si bomo zatisniti pasove se odreči določenim dobrinam, ugodju
    zatísnjen -a -o:
    sedel je z zatisnjenimi očmi, ker se mu je bleščalo
SSKJ²
zaznáti -znám dov. (á ȃ)
1. čutno dojeti predmetni svet: zaznati besede, glas; zaznati gibanje, premikanje; zaznati svetlobo, vonj, zvok / zaznal je, da je njena obleka vlažna; s prsti je zaznal, da se trese od strahu / s sluhom zaznati / tega čuti ne zaznajo; oko teh žarkov ni sposobno zaznati / knjiž. zaznati bolečino začutiti
2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotoviti obstajanje česa: zaznati navzočnost koga v prostoru; na sebi je zaznala radovedne poglede; zaznati koristne učinke treninga; zaznati prve znake bolezni / na njegovem obrazu je zaznal jezo, obup / poslušalci v njegovih besedah niso zaznali osti začutili / zaznal je njeno bližino, čeprav je ni videl / živali zaznajo potres prej kot ljudje
// publ. na podlagi določenih pojavov ugotoviti, opaziti: v zadnjem letu so zaznali velik napredek
3. na določen način pokazati obstajanje česa: naprava zazna sevanje
// na določen način ugotoviti obstajanje česa: z nihalom zaznati podzemne vodne tokove
4. star. izvedeti: zaznati za rojstvo sina; rada bi zaznala več o njih
5. zastar. spoznati, prepoznati: mati nas je že od daleč zaznala, ali po joku ali po kričanju
    zaznáti se star., navadno v zvezi z dan
    zdaniti se: komaj se je zaznal dan, so odšli na pot
    zaznán -a -o:
    ti pojavi niso čutno zaznani
Pleteršnik
zaznáti, -znȃm, vb. pf. 1) wahrnehmen, merken, Cig., Jan., Cig. (T.); dan se zazna, der Tag bricht an, Cig.; pridi, objemajva se po željah, dokler se dan zazna, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) = spoznati: z. koga, erkennen, C.; z. se s kom, mit jemandem bekannt werden, C.
Prekmurski
zbròditi -im dov. premisliti, preudariti, spoznati: Niſcse zpámetyom nemore zbroditi BKM 1789, 78; nyegva odicsenoszt Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; I gda ſzi 'se zbrodo tvoje grejhe KM 1783, 148
Prekmurski
zbròjiti -im dov. preiskati, spoznati: Môdroſzt ga nezbroji BRM 1823, 99
SSKJ²
zbudíti -ím dov., zbúdil (ī í)
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
// spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti
2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel
    zbudíti se 
    preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver
    // priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil
    // v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja
     
    med. zbuditi se iz narkoze
    // ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil
    ● 
    ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti
    zbudívši star.:
    zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto
    zbujèn -êna -o:
    ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru
Prekmurski
zeznàniti se -znánim se dov. seznaniti se, spoznati se: Jákob ſze je 's-nyouv zeznano KM 1796, 21; Lájnszki hlápecz sze je z-domácsov cserjouv zeznáno KOJ 1845, 99; Saxonci szo sze z lutherovov novinov zeznanili KOJ (1914), 114
SSKJ²
zgrísti zgrízem dov. (í)
1. zdrobiti z zobmi: zgristi meso, orehe; dobro, slabo zgristi / zgristi z zobmi
// z grizenjem poškodovati, raniti: miši so zgrizle obleko / od živčnosti si je zgrizla nohte; zgristi si ustnice
2. ekspr. izčrpati, uničiti: bolezen ga je zgrizla; ljubosumje zgrize človeka
● 
ekspr. kritiki so ga zgrizli njegovo delo so ocenili zelo negativno; ekspr. na smrt sta se zgrizla zelo sta se sprla; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
    zgrísti se 
    1. ekspr. postati zelo jezen sam nase: zaradi teh govoric bi se najraje zgrizel / zgristi se od jeze, žalosti biti zelo jezen, žalosten
    2. nar. sesiriti se: mleko se zgrize
    zgrízen -a -o:
    zgrizeni nohti; zgrizena hrana; zgrizene ustnice; 
prim. izgristi
Svetokriški
zgrundati dov. spoznati: leto S: Skriunost S: Rojſtua Chriſtusa Jeſusa oben sgrundat nedol. nemore ǀ nekitere rezhij letukaj my lahku morimo saſtopit, inu sgrundat nedol. (III, 3) → zgruntati
Število zadetkov: 427