Fran

iz zoologije ptica živih barv z daljšim koničastim kljunom, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; primerjaj lat. Merops apiaster

gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

1. ki je v zvezi s čebelarjem1, pripada čebelarju1
1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju s čebelarjem1

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ženska, ki se ukvarja z gojenjem čebel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

1. ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom
1.1. ki je namenjen za čebelarje1, se uporablja pri čebelarstvu
1.2. ki nastane pri čebelarstvu

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

1. ekspresivno čebela

2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh

3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let

1. ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel
1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo čebele
1.2. ki se pojavlja pri čebelah, prizadene čebele
1.3. ki se pridobiva od čebel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

večja, zlasti lesena posoda, navadno z dvema ročajema

trdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Anglije

trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem

1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje

2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje

1. ki je v zvezi s čeljustjo 1.
1.1. ki sestavlja, tvori čeljust 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kost, v katero so vraščeni zobje

1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen

1. ki je del čemaža 1.

2. ki je iz čemaža 1.1. ali vsebuje čemaž 1.1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kdor igra čembalo, navadno kot poklicni glasbenik

ženska, ki igra čembalo, navadno kot poklicna glasbenica