Zadetki iskanja

SSKJ²
àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres
SSKJ²
abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
SSKJ²
abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
SSKJ²
abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije
SSKJ²
abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
SSKJ²
ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
SSKJ²
ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
SSKJ²
áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:
SSKJ²
áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
SSKJ²
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
    àbnormálno prisl.:
    otrok ima abnormalno veliko glavo
SSKJ²
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
SSKJ²
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑)
1. abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
SSKJ²
abnormitéta -e ž (ẹ̑)
abnormalnost: čustvene abnormitete
SSKJ²
abnórmnost -i ž (ọ̑)
abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
SSKJ²
abolícija -e ž (í)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
 
pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
SSKJ²
abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
SSKJ²
abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
SSKJ²
abolicionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci; abolicionistično gibanje
SSKJ²
abolicionízem -zma m (ī)
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
SSKJ²
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Število zadetkov: 97669