Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
premóder -dra -o prid. (ọ́knjiž.
1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost
 
nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana
2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede
    premódro prisl.:
    premodro govoriti
SSKJ²
prepámeten -tna -o prid. (á)
preveč pameten: za kaj takega je mnogo prepameten / prepameten je, da ne bi mogel rešiti naloge
SSKJ²
presódek -dka m (ọ̑)
knjiž. presoja: dati pameten presodek / odloči se ravnati po lastnem presodku
SSKJ²
preučèn -êna -o prid. (ȅ é)
1. preveč učen: vi ste preučeni zame / njegovo govorjenje je bilo preučeno, da bi ga razumel
2. ekspr. zelo učen, pameten: zapiski preučenega moža
SSKJ²
prevídeti -im dov. (í ȋstar.
1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal
2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom
● 
star. prevideti nesrečo napovedati, predvideti
♦ 
rel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče
    prevíden -a -o:
    umreti previden
SSKJ²
priméra -e ž (ẹ̑)
1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero
// lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere
2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni
3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko
// v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti
● 
ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati
SSKJ²
pritŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega
// s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja
2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma
SSKJ²
púlfer -fra m (ú)
nižje pog. smodnik: zažgali so sod s pulfrom
 
nižje pog. ta prav gotovo ne bo iznašel pulfra ni posebno pameten, bister
SSKJ²
rávno člen. (á)
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedni rabi premalo delamo, to je ravno / ravno prav, takoj pridem
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino
// navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno deset evrov imam še za avtobus samo, le
2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo
// izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden
3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno
4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec
5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč
● 
ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav
SSKJ²
razbóren -rna -o prid. (ọ̄)
zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana
SSKJ²
razborít -a -o prid., razborítejši (ȋ)
1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih
// zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija
2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit
SSKJ²
razuméven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. razumen, pameten: razumeven človek
 
star. to je težko razumevno razumljivo
    razumévno prisl.:
    razumevno so se pogovorili
SSKJ²
rés člen. (ẹ̑)
1. navadno v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo: ne morem verjeti, da je res; tisto, o čemer se dosti govori, je navadno res; kaj bi tajil, ko pa je res; vprašanje je, če je res in koliko je res; to ni res; ugotovi, kaj je res in kaj ni / ekspr.: kar je res, je res; to ni nič res / to je res, da je drago, je pa dobro
2. izraža podkrepitev trditve: tu je res dolgčas; razgled od tu je res lep; on je res sposoben človek; res ga je škoda / temu delu on res ne bo kos; tega denarja je hiša res vredna / iron. ti si pa res pameten / elipt.: nisem jaz kriv, res ne; tega ne vem, res da ne; se kaj bojiš? Ne, res ne
// izraža začudenje, presenečenje: ali mi boš res naredil to uslugo; da je res prišel, kdo bi si mislil / ti si to napisal, ali res; vse boš sam plačal, kaj res
3. izraža rahlo omejitev, pridržek: strokovnjak res ni, nekaj pa le ve / malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno lahko kdaj oglasil
4. izraža soglasje, pritrditev: hudo je, res; res, to se ne spodobi / ali si se res vse naučil? Res; tega ne bi smel reči. Res, predaleč je šel
// v zvezi z ne izraža pričakovanje pritrditve: saj se ti je samo zareklo, ne res; ne res, da boš tudi ti prišel / piše se tudi brez vejice: ne res da prideš; ne boš povedal očetu, ne res da ne
// navadno okrepljen opozarja na trditev v dostavku: pa res, nisem se spomnil nanj; saj res, da ne pozabim, pismo si dobil / in res: oženil se je
5. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: res je bila večerja dobra, pa mi vseeno ni teknila; res zasluži, vendar mu velikokrat zmanjka denarja / res da ga boli, pa mu kljub temu ne bi bilo treba tako vzdihovati resda
● 
ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. kar praviš, je res, še preres izraža obžalovanje, sprijaznjenje z danimi dejstvi; sam.:, knjiž. to je za nas vse veljavni res resnica, resničnost
SSKJ²
résda2 tudi rés da člen. (ẹ̑)
1. izraža podkrepitev trditve; res: njegova razlaga resda ni razumljiva
2. v vezniški rabi, v protivnem priredju za uvajanje trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: resda je še mlad, pa je že dovolj pameten; resda je revež, vendar tako hudo spet ni; prim. res
SSKJ²
sálomonski tudi salomónski -a -o prid. (ȃ; ọ̑)
ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: salomonski odgovor; najti salomonsko rešitev / salomonska razsodba
    sálomonsko tudi salomónsko prisl.:
    problem salomonsko rešiti; salomonsko modro se je temu izognil
SSKJ²
smodník -a m (í)
eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika
 
slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju
 
kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik
SSKJ²
sôl3 -í [sou̯ž (ȏ)
1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli
2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline
● 
ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost
♦ 
agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
SSKJ²
spametováti -újem dov. (á ȗ)
povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo
    spametován -a -o:
    spametovan človek; spametovan se je vrnil domov
SSKJ²
svèt2 svéta m (ȅ ẹ́)
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: njenega sveta ni poslušal; prositi, vprašati za svet; pomagaj mu vsaj s svetom; dober, pameten svet / dajati svete
2. kolektivni organ upravljanja v določenih ustanovah, delovnih organizacijah, državni upravi: svet sprejema sklepe; izvoliti, razpustiti svet; petčlanski svet; član, predsednik sveta; sestanek sveta / fakultetni svet; hišni svet izmed stanovalcev izbran upravni organ; delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji / izvršni svet v socializmu izvršilni organ (republiške, zvezne) skupščine; mestni svet najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine;voljen organ v mestnih občinah z lastnimi statuti v stari Avstriji; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
3. izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje: o tem mora razpravljati še svet; sklicati svet / družbeni svet sestavljen iz predstavnikov družbe; filmski, gledališki svet; izdajateljski svet revije; potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov; strokovni, znanstveni svet
● 
tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku
♦ 
polit. državni svet predstavništvo posebnih interesov v slovenskem parlamentu; pravn. poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občani; zgod. Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; Slovenski narodnoosvobodilni svet [SNOS] najvišje predstavniško telo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja
SSKJ²
šéf1 -a m (ẹ̑)
kdor vodi delo kake delovne enote: biti, postati šef; razumevajoč, strog šef / šef (železniške) postaje; šef protokola / šef kuhinje, oddelka, strežbe vodja; šef trgovine poslovodja
 
pog. ti si pa šef iznajdljiv, pameten
// kdor vodi kako skupino s posebno nalogo: šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije / šef države; šef vlade predsednik
Število zadetkov: 194