Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
priporočíti -ím dov., priporóčil (ī í)
1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je priporočil, naj o vsem molči svetoval, ukazal
// izraziti ugodno mnenje o kom, čem: priporočiti kandidata / priporočiti izdelke
2. izraziti prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočili so ranjence dobrim ljudem in odšli; priporočiti otroka sosedi; priporočiti se pri kom za prenočišče
3. star. pozdraviti v imenu koga: priporočite me vsem svojim, je dejal ob slovesu
    priporočíti se star.
    pozdraviti, posloviti se: priporoči se in odide
    priporočèn -êna -o:
    film je sicer priporočen, vendar se mi zdi slab
    ♦     agr. seznam priporočenih sort seznam sort, ki jih strokovne službe priporočajo pridelovati na določenem območju; ptt priporočena pošiljka pošiljka, za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; prisl.: poslati (pismo, pošiljko) priporočeno
Celotno geslo eSSKJ
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
SSKJ²
sírka -e ž (í)
nar. severovzhodno sirek: pridelovati pšenico, koruzo in sirko
Celotno geslo eSSKJ
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
SSKJ²
sortírati -am nedov. in dov. (ȋ)
večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje; sortirati po velikosti, vsebini; sortirati s strojem
    sortíran -a -o
    1. deležnik od sortirati: krompir je že sortiran; sortirano sadje
    2. sorten: pridelovati sortirano vino
Celotno geslo eSSKJ
terán terána samostalnik moškega spola [terán]
    rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. ali furl. teràn, prvotno ‛zemeljski’, iz ben. it., furl. tera ‛zemlja’ < lat. terra, zaradi okusa, v katerem naj bi se občutila sled zemlje - več ...
SSKJ²
topinambúr -ja m (ū)
agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji: pridelovati topinambur
Celotno geslo Sinonimni
topinambúr -ja m
agr. krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomoljipojmovnik
SINONIMI:
agr. gomoljasta sončnica, nar. laška repa
SSKJ²
víno -a s (í)
1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
Celotno geslo Sinonimni
víno -a s
alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenjupojmovnik
SINONIMI:
šalj. božja kapljica, star. božji dar, ekspr. rujno vino, ekspr. trsni sok, ekspr. vince, ekspr. vinčece, ekspr. vinček, pog. vinska kaplja, pog. vinska kapljica, ekspr. žlahtna kapljica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik pelinovo vino  pojmovnik ribezovo vino
GLEJ ŠE: bordojec, bordojec, črnina, burgundec, delanec, standardizirati, standardizirati, standardizirati, oksidacija, oksidacija, pijan, bizeljčan, pijača
SSKJ²
vrtnína -e ž (ī)
zelenjava, ki se goji na vrtu: pridelovati vrtnino / gojenje vrtnin; špinača, solata in druge vrtnine / vložena vrtnina
Pravopis
vrtnína -e ž, snov. (í) pridelovati ~o; solata, špinača in druge ~e
SSKJ²
zelenjád -i ž (ȃ)
1. knjiž. zelenjava: pridelovati, prodajati zelenjad; zalagati trg z zelenjadjo; mlada, sveža zelenjad / vlagati zelenjad
2. star. zelenje: bele hiše, postavljene v zelenjad
● star. zelenjad tihih potokov zelenina, zelenost
3. ekspr. otroci, otročad: učiti neizkušeno zelenjad
Pravopis
zelenjádnica -e ž (ȃ) pridelovati ~e
SSKJ²
zelenjáva -e ž (ȃ)
1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava
2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj
Pravopis
zélje -a s (ẹ́) pridelovati ~; ~ dela glave, gre v glave; snov. skuhati kislo ~; nestrok. kitajsko ~ |strok. kitajski kapus|
Število zadetkov: 57