Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
domovvlečenje -a (domovvlejčenje) samostalnik srednjega spola
ponovno prihajanje na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Pravni terminološki slovar

Pravo
restitúcija daríl -e -- ž
Pravo
vráčanje daríl -a -- s

Urbanistični terminološki slovar

Urbanizem
reurbanizácija -e ž

Geografski terminološki slovar

Geografija
denacionalizácija -e ž
Geografija
dušíkov krogotòk -ega -óka m
Geografija
evápotranspirácija -e ž
Geografija
povrátna evakuácija -e -e ž

Slovenski smučarski slovar

Smučanje
vodílo vrví -a -- s
Smučanje
zasílni pogòn -ega -ôna m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Jezikovne izbire: »izmenjalnica« ali »izmenjevalnica«

Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?

Jezikovna
Kako je prav: »vračilo« ali »vračanje« knjižničnega gradiva

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

  • zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva ali
  • zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva

Jezikovna
Sklanjanje in začetnica: »metoda kajzen« ali »kaizen«

Popravljam besedilo s področja managementa na temo metode Kaizen. Ker gre za dokaj neznano zadevo in o njej v slovenščini ne najdem kaj dosti, imam težave pri dveh stvareh. Prva, ali naj pustim veliko začetnico, druga, kako bi besedo sklanjala.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Število zadetkov: 54