Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bledúh -a m (ū)
slabš. bled človek: ne maram tega bleduha
Pleteršnik
blẹdúh, m. (zaničlj.) = bled človek, C.
Pleteršnik
blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
Celotno geslo ePravopis
Blejska Dobrava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejske Dobrave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [blêjska dobráva], rodilnik [blêjske dobráve]
BESEDOTVORJE: Blejskodobravčan in Dobravčan, Blejskodobravčanka in Dobravčanka, Blejskodobravčanov in Dobravčanov, Blejskodobravčankin in Dobravčankin, blejskodobravski in dobravski
PRIMERJAJ: blejski
SSKJ²
blêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok
♦ tur. blejska regata
Celotno geslo ePravopis
blejski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
blejska blejsko pridevnik
IZGOVOR: [blêjski]
Celotno geslo ePravopis
Blejski otok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejskega otoka samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok na Blejskem jezeru
IZGOVOR: [blêjski ôtok], rodilnik [blêjskega otóka]
PRIMERJAJ: blejski
Celotno geslo ePravopis
Blejski vintgar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejskega vintgarja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
soteska na Gorenjskem
IZGOVOR: [blêjski víndgar], rodilnik [blêjskega víndgarja]
PRIMERJAJ: blejski
Celotno geslo ePravopis
Blejsko jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejskega jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jezero na Gorenjskem
IZGOVOR: [blêjsko jézero], rodilnik [blêjskega jézera]
BESEDOTVORJE: blejskojezerski
PRIMERJAJ: blejski
Celotno geslo Etimološki
blȇsav -a prid.
SSKJ²
blískavica1 -e ž (í)
oddaljeno bliskanje brez grmenja: bliskavica pobliskava, se vžiga za obzorjem; poletna bliskavica; svit oddaljene bliskavice / bled obraz z bliskavicami v očeh; pren. bliskavica svetovnega konflikta; bliskavica na političnem obzorju; ni si upal zmotiti molka, ker je čutil bliskavico v ozračju
Celotno geslo ePravopis
Bohinjska Bela
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bohinjske Bele samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bled
IZGOVOR: [bohínʼska béla], rodilnik [bohínʼske béle]
BESEDOTVORJE: Bohinjskobelan in Belan, Bohinjskobelanka in Belanka, Bohinjskobelanov in Belanov, Bohinjskobelankin in Belankin, bohinjskobelski in belski tudi belanski
SSKJ²
bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯na] prid. (ȃ ó)
1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
    bôlno prisl.:
    bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
    bôlni -a -o sam.:
    zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
Pravopis
bóže razpolož. medm. (ọ̑) neobč.: ~, kako si bled; ~ mili
Pravopis
brezkŕven -vna -o; bolj ~ (ŕ; ŕ ȓ ŕ) ~ organ; poud.: ~ obraz |upadel, bled|; ~a igra |neizrazita, medla|
brezkŕvnost -i ž, pojm. (ŕ)
SSKJ²
čáj1 -a m (ȃ)
1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz posušenih fermentiranih listov čajevca; zeleni čaj iz posušenih nefermentiranih listov čajevca / ledeni čaj hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj
// posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; vrečka zelenega čaja; zavitek ruskega čaja
♦ farm. odvajalni, prsni čaj
2. popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih
Celotno geslo eSSKJ16
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce
SSKJ²
etiolírati -am nedov. in dov. (ȋ)
bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo
    etiolíran -a -o:
    etiolirani listi zelnatih glav; etiolirana rastlina
Celotno geslo Frazemi
góbec Frazemi s sestavino góbec:
bíti do góbca v dréku, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti kómu êno na góbec, dobíti êno na góbec, dobíti êno po góbcu, dobíti jíh na góbec, dobíti jíh po góbcu, držáti góbec, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rép, naložíti [jíh] kómu na góbec, naložíti [jíh] kómu po góbcu, sám góbec je kóga, zamašíti kómu góbec, zapréti góbec, zaslúžiti si êno na góbec
Celotno geslo NESSJ
gosturnica
Število zadetkov: 202