Fran

MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?

Kako se pravilno napiše ime ulice Ulica brigade Moris? Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Ali se ime železniške proge v Avstro-Ogrski lahko piše z veliko začetnico?

Primer:

• V to kategorijo je bila vključena tudi proga med mestoma Dunaj in Trst, ki so jo uradno poimenovali C.-KR. JUŽNA DRŽAVNA ŽELEZNICA (Kaiserlich-königliche Südliche Staatsbahn).

• Leta 1858 je bila c.-kr. Južna železnica prodana C.-KR. PRIVILEGIRANI DRUŽBI JUŽNE ŽELEZNICE (k. k. privilegierte Südbahn-Gesellschaft), ki jo je upravljala do leta 1923.

V prvem primeru bi jaz z veliko pisala samo prvo besedo kot ime proge: Cesarsko-kraljeva južna državna železnica, v nadaljevanju pa lahko tudi Južna železnica. Drugi primer je ime družbe, torej ponovno C.-kr. privilegirana družba južne železnice ali Družba južne železnice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Spoštovani,

to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)

Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).

Hvala! :-)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

V kemiji uporabljajo pufre, ki so lahko večkratni. Da zapisi niso predolgi, radi uporabijo zapis: npr. (6x) ali (6 x) (beremo šestkratni oziroma 6-kratni). Kateri se vam zdi ustreznejši – s presledkom ali brez, ob tem da vemo, da sta oba pravopisno neustrezna. Ali bi priporočali neustaljen zapis z vezajem (6-x)?

V povezavi z odgovorom na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1977/začetnica-podnaslova me zanima, ali enako obravnavamo tudi podnaslove filmov? Če so torej v eni vrstici in z dvopičjem ločeni od naslova, jih pišemo z malo začetnico?

V večini virov najdemo zapis z veliko začetnico in morda bi tu res kazalo narediti izjemo z obrazložitvijo, da gre za dve precej samostojni enoti imena, ne pa striktno naslov in podnaslov.

Primeri:

• Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
• Gospodar prstanov: Bratovščina prstana
• Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me, kako zapisujemo vrste čaja - ali z veliko ali malo začetnico. Za primere navajam kitajske čaje, kot so china gunpowder, Mu Dan, Mao feng in Long jing, in japonske, npr. sencha, gyokuro, bancha in matcha.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me zapis besede dinarskokraški. Se piše skupaj, narazen ali z vezajem? Kaj pa začetnica – Dinarskokraški ali dinarsko kraški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me, kateri od zapisov je ustrezen: Srmin ali Sermin. Prosim tudi za razlago.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Zanima me kako se pravilno napiše soška postrv, z malo ali veliko začetnico?

Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.

Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.

To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.

Kakšno je vaše mnenje?

Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

Kako pravilno pišemo ZOOM – z malo ali veliko začetnico – ter kako besedo sklanjamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.