Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
dušebrížen -žna -o prid. (ī) nav. šalj. ki izraža skrb za duše: dušebrižna beseda / dušebrižno delo
SSKJ
dvópoménski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dva pomena: dvopomenski izraz; dvopomenska beseda
SSKJ
dvózlóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) lingv. ki ima dva zloga: dvozložna beseda
 
lit. dvozložna rima ženska rima
SSKJ
dvózlóžnica -e ž (ọ̑-ọ̑) lingv. dvozložna beseda: naglas pri dvozložnicah
SSKJ
efékt -a (ẹ̑) 
  1. 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja
  2. 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza
    // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora
    ♦ 
    film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt
SSKJ
ekspresíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: ekspresivna beseda; ekspresivna izrazna sredstva / opera je ekspresivna zlasti v tragičnih prizorih / ekspresiven umetnik
SSKJ
enakozvóčnica -e ž (ọ̑) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim
SSKJ
enklítika -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka: enklitike in proklitike
// breznaglasna beseda sploh
SSKJ
enklíza -e ž (ȋ) lingv. besedna breznaglasnost ali nenaglašenost: beseda je v enklizi
SSKJ
ênopoménski -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en pomen: enopomenska beseda
SSKJ
ênosmíseln -a -o [səlprid. (ē-ȋ) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska
    ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo
SSKJ
ênozlóžen -žna -o prid. (ē-ọ̄) lingv. ki ima en zlog: enozložna beseda; enozložne osnove
SSKJ
ênozlóžnica -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami
SSKJ
epíteton -a in -eta m, mn. epíteti tudi epíteta (ȋ) lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik, pridevek: v knjigi so pogosti baročno nabrekli epiteti; kopičenje epitetov otežuje dikcijo; pren. skoraj obvezni epiteton za vse nove vlade je, da so revolucionarne, progresivne
SSKJ
étimon -a (ẹ̑) lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda
SSKJ
evfemízem -zma (ī) lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu
SSKJ
evfóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
SSKJ
evropeízem -zma (ī) način življenja in mišljenja, značilen za Evropo: kulturni evropeizem / politikov evropeizem
♦ 
lingv. (jezikovni) evropeizem beseda ali zveza, ki je značilna za večino evropskih jezikov
SSKJ
feminizácija -e ž (á) 
  1. 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica
  2. 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju
    ♦ 
    biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol
SSKJ
gêslo -a (é) 
  1. 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo
  2. 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo
     
    fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
  3. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
Število zadetkov: 397