Zadetki iskanja
Svetokriški
Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.
Svetokriški
Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.
Svetokriški
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
Svetokriški
Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji
Svetokriški
Avrelius -a m osebno lastno ime Avrelij: Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.
Svetokriški
bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’
Svetokriški
Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)
Svetokriški
bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’
Svetokriški
bara -e ž pare: kadar une vduve ſynu je bil oshivil nej druſiga rekal, ali ſturil ampak ſe je bare rod. ed. doteknil ǀ leta s' taistimi v'baro tož. ed. vdari, tu mertvu truplu vun pade ǀ Crucifix kateri je bil na bari mest. ed. ſname rokè is krisha ǀ kakor ſo mertvashke bare im. mn. → para
Svetokriški
Barlaam -a m osebno lastno ime Barlaam: Barlaam im. ed. odgovorj (IV, 410) ǀ kadar ta mladi Joſephat je vidil S. Barlaama tož. ed. (IV, 410) Bárlaam, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.
Svetokriški
Barnabas -ba m osebno lastno ime Barnaba: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas im. ed. v'tej Meſti liſtris (II, 208) ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba rod. ed. Apoſtela (III, 240) ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam or. ed. v' Panphilio (III, 244) Sv. Bárnaba, priimek levita Jožefa s Cipra, apostola (SP Apd 13,15)
Svetokriški
baša m paša, tj. turški oblastnik: Turski Basha im. ed., katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal (V, 166) ǀ kadar ta Basha im. ed. je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal (V, 166) ǀ poshli gledat tvoje Bashe tož. mn., inu Vizire (IV, 171) ← star. it. bascià ← turš. paşa ‛ekscelenca’
Svetokriški
bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti
Svetokriški
Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji
Svetokriški
beatus cit. prid. blaženi: Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.
Svetokriški
bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia
Svetokriški
Belizarius -a m osebno lastno ime Belizar: Beliſarius im. ed. je bil ta ner zhaſtishi zhlovek na ſvejtu: k' ſadnimu ſe je bil Ceſſarju samiril (IV, 225) ǀ Kadar ta reuni Beliſariosa rod. ed. ſtan ſim premishloval (IV, 226) Belizár (505–565), vojskovodja carigrajskega cesarja Justinijana I., ki je končal v ječi.
Svetokriški
Benjamin -a m osebno lastno ime Benjamin: kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu Beniaminu daj. ed. ǀ kadar Joſeph je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina tož. ed. ǀ je poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina tož. ed. Bénjamin, najmlajši sin Jakoba in Rahele (SP 1 Mz 35,16 s.); → Benoni, → benjamin
Svetokriški
Berodahe m osebno lastno ime Merodah: Kadar sashlishi Bobylonski Krajl Berodache im. ed., de Iſraelski Krajl Ezechias je oſdravil (IV, 211) Merodáh Baladán, babilonski kralj (SP Iz 39,1, 1 Kr 20,12)
Svetokriški
besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 83
- Naslednja »
Število zadetkov: 1641
Dostopnost