mŕzličar -ja m (ȓ)
zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: uničevati ličinke mrzličarja / komar mrzličar
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Frazemi
naredíti Frazemi s sestavino naredíti:
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka
êna lástovka šè ne naredí pomládi, naredíti cél církus, naredíti iz komárja vôla, naredíti iz múhe slóna, naredíti iz mušíce slóna, naredíti kàj z lévo rôko, naredíti kóga za pêpčka, naredíti kómu medvédjo uslúgo, naredíti kríž čez kóga/kàj, naredíti na lástno pést, naredíti píko, naredíti píko na í, naredíti plávega, naredíti pŕvi korák, naredíti pŕve koráke, naredíti račún brez krčmárja, naredíti špágo, ne naredíti níti koráka
Celotno geslo
Etimološki
obȃd -a m in
Celotno geslo
Frazemi
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
Vorenc
pajek m, F8, aranea, et araneus, paik; phalangium, -gÿ, vel stellio, ena ſorta prehudiga paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy, ṡatorai ſe imenuje ṡemlè paik; psalangium, -ÿ, ta paik, s'velikimi, inu dolṡimi nogami; sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila, inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki paik; solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta paika, kateri pod ṡemló prebiva; stellio, -onis, en pikaſti ṡemelṡki paik; tipula, -ae, komár, ali paik na vodi s'ſheſtémi nogami, hitru plava, inu lahku vodi hodi
SSKJ²
píčiti -im dov. (í ȋ)
1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila
2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha
3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil
// prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila
2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha
3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil
// prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
- píčen -a -o:
pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
Celotno geslo
Frazemi
Pravopis
prenašálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ pošte; živ. komar, ~ bolezni
prenašálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ~ blaga; nečlov. žival, ~ bolezni
prenašálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
prenašálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ~ blaga; nečlov. žival, ~ bolezni
prenašálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
sesáti -ám [səsati in sesati] nedov. (á ȃ)
1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
// z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
// s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
// z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
// s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
Celotno geslo
Frazemi
sín Frazemi s sestavino sín:
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín
SSKJ²
ščítar -ja m (ȋ)
zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar
♦ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida
zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar
♦ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida
Pravopis
Pravopis
ukláti ukóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) koga/kaj Pes ga je uklal; poud.: Komar ga je uklal |pičil|; ~ z nožem |zabosti|
ukláti se ukóljem se (á ọ́) |izgubiti del žive teže pri klanju|: Tele se je uklalo za deset kilogramov
ukláti se ukóljem se (á ọ́) |izgubiti del žive teže pri klanju|: Tele se je uklalo za deset kilogramov
SSKJ²
vsesáti -ám [ʍsəsati in ʍsesati] dov. (á ȃ)
1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak
// z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah
2. ekspr. vpiti1, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo
1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak
// z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah
2. ekspr. vpiti1, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo
- vsesáti se
s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah
● ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz
- vsesán -a -o:
vsesana zmes goriva in zraka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost