Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
nažréti -žrèm dov., nam. nažrèt/nažrét; nažrétje in nažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) poud. kaj Rja je nažrla ograjo |najedla|
nažréti se -èm se (ẹ́ ȅ) koga/česa poud. Krava se je nažrla sveže trave |se je najedla|; nizk.: Fant se je nažrl cmokov |se najedel|; ~ ~ vina |napiti se|; slabš. Nažrla se je svojega fanta |naveličala|
nažréti se ga -èm se ga (ẹ́ ȅ) nizk. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Pravopis
obrejíti -ím tudi obrêjiti -im dov. obrêjil -íla tudi obrêjil -a, nam. obrejít/obrejìt tudi obrêjit, obrejèn -êna tudi obrêjen -a; drugo gl. brejiti (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) kaj Bik ~i kravo
obrejíti se -ím se tudi obrêjiti se -im se (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) Krava se je obrejila
Pravopis
omúliti -im dov. -il -íla tudi omúlila, omúljen -a; omúljenje (ú; ú ȗ) kaj Krava je omulila nekaj šopov trave
Pravopis
osráti osérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. koga/kaj Krava je osrala ograjo |z iztrebljanjem umazala|; nizk. osrati koga pri kom ~ soseda pri znancih |osramotiti|
Pravopis
otelíti se -ím se dov. otélil se -íla se, nam. otelít se/otelìt se; drugo gl. teliti (í/ȋ í) Krava se je otelila
Pravopis
plávka -e ž (ȃ) |krava|
Pravopis
podrigávati -am nedov. -ajóč, -áje; podrigávanje (ȃ) vet. Krava je začela ~
Pravopis
pójati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pójanje (ọ́) pokr. koga/kaj Pes ~a mačko goni, podi
pójati se -am se (ọ́) pokr. Krava se ~a se goni
Pravopis
pomôlzen -a -o [u̯z] (ȏ) ~a krava
Pravopis
poplašíti in poplášiti -im in poplašíti -ím dov. poplášil -íla, nam. poplášit in poplašít/poplašìt; poplášenje in poplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ otroka s kaznijo |nekoliko preplašiti, prestrašiti|
poplašíti se in poplášiti se in poplašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) neobč. Krava se je poplašila in zbezljala se je splašila
Pravopis
potrebíti in potrébiti -im tudi potrébiti -im dov. potrébljenje; drugo gl. trebiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) kaj ~ gozdove
potrebíti se in potrébiti se -im se tudi potrébiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) Krava se je potrebila
Pravopis
prelízati tudi prelizáti -lížem dov. prelízanje in prelizánje; drugo gl. lizati (í/á í) koga/kaj Krava je prelizala telička
Pravopis
prenažréti se -žrèm se dov., nam. prenažrèt se/prenažrét se; prenažrétje in prenažŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) koga/česa Krava se je prenažrla detelje; nizk. Prenažrl se je, zato ne more spati |prenajedel se je|
Pravopis
presušíti -ím dov. presúšil -íla, nam. presušít/presušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; vet. Krava je zaradi bolezni presušila |nehala dajati mleko|
presušíti se -ím se (í/ȋ í) Premaz se je dobro presušil
Pravopis
pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do staje
pripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze
Pravopis
rdéčka -e ž (ẹ̑) krava ~; |mravlja|; poud. |rdeča češnja|
Pravopis
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Pravopis
rjávec -vca m z -em živ. (ȃ) zapreči ~a |konja|; člov., poud. |rjavopolt človek|
rjávka -e ž (ȃ) |krava|; člov., poud. |rjavopolta ženska|
rjávčev -a -o (ȃ)
Pravopis
rodítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč.: izgubiti ~e, oba ~a starše, očeta in mater; otrokov ~ oče; živ. |osebek pri križanju|
rodíteljica -e ž, člov. (ȋ) družbena vloga ženske ~e; neobč. mati; nečlov. krava ~
rodíteljev -a -o (ȋ)
rodíteljičin -a -o (ȋ)
Število zadetkov: 84