Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
mənə̀c, -nca, m. der Hirsetreter, Z., Dol.; menci so ljudje, ki svojemu sosedu zastonj "menǫ́" proso, Lašče-Erj. (Torb.); — der Oelschläger, C.
Pleteršnik
mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
Pleteršnik
mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
Pleteršnik
mušljìv, -íva, adj. = muhast: mušljivi ljudje, DSv.
Pleteršnik
nabírati, -bȋram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
Pleteršnik
nakázan 1., adj. (nam. nakazen): missgestaltet, verletzt, krüppelhaft, Krn-Erj. (Torb.); nakazani ljudje, sieche, gebrechliche Personen, Krelj.
Pleteršnik
napǫ́tən, -tna, adj. 1) auf dem Wege befindlich: kmetje ob cesti in drugi napotni ljudje, Jurč.; — 2) im Wege stehend, hinderlich, Mur., C.; napotne misli in želje zravnovati, Vrtov. (Vin.); anstößig, Cig.
Pleteršnik
naročník, m. 1) der Auftraggeber, Mur., Cig., DZ.; — der Besteller; der Kunde; — der Abonnent (z. B. einer Zeitschrift), nk.; — 2) = črevljarska rokavica, das Schusterhandleder, Jarn., C., Štrek., (narǫ̑čnik) Kras-Erj. (Torb.); — 3) das Armband, C.; — 4) naročniki, ljudje brez imetja, ki se "na roke" ženijo, Dol.
Pleteršnik
natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
Pleteršnik
nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
Pleteršnik
nesúmən, -mna, adj. unverdächtig, Mur., Cig., Jan.; nesumni ljudje, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
Pleteršnik
neustrẹ́žən 2., -žna, adj. wählerisch, Cig.; bogatini, to so neustrežni ljudje, Glas.
Pleteršnik
nezdràv, -áva, adj. ungesund; nezdravi ljudje; nezdrava pijača; nezdrav kraj; — pos. mit einem Leibschaden behaftet, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nȋžji, (adv.) nȋže.
Pleteršnik
nizkomȋsəłn, adj. von niedriger Gesinnung; nizkomiselni ljudje, Cv.
Pleteršnik
objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.-Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ("eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
Pleteršnik
obolẹ́vati, -am, vb. impf. ad oboleti; erkranken: znal je coprati, da so zdravi ljudje obolevali, bolni umirali, Jurč.
Pleteršnik
odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
Število zadetkov: 153